Zato je, kot je poudaril nadškof, nadvse primerno, da nas bogoslužje Cerkve povabi k premišljevanju Jezusovega poslovilnega govora, v katerem učence pripravlja na čas, ko bodo po skrivnostnem delovanju Duha morali živeti in delovati kot Jezusovi učenci.

Misel o večnem življenju postaja vse bolj obrobna

»Jezusov dar njegovim je večno življenje. Danes misel o tem ostaja vse bolj obrobna v naših razmišljanjih in tudi besedah. Ujeti smo v pas življenja znotraj rojstva in smrti in se ne zavedamo, da smo se lahko rodili samo zato, ker smo že živeli, skoraj nemogoče pa nam je razumeti, da bomo živeli tudi onstran praga smrti,« je dejal Stanislav Zore.

Večno življenje je v spoznavanju Boga

In nadaljeval z Jezusovimi besedami, da je večno življenje v tem, da spoznavamo Očeta, edinega resničnega Boga, in Jezusa Kristusa, ki ga je oče poslal. »Jezus ne govori v prihodnem času, češ da BO večno življenje, ko bomo spoznali Boga, temveč jasno pove, da večno življenje JE v spoznavanju Boga.«

Bog ni ločen od sedanje resničnosti

Torej, izpostavlja nadškof Zore, večno življenje ni nekaj ločenega od našega življenja, Bog pa ni ločen od sedanje resničnosti in od našega življenja, marveč, s Pavlovimi besedami Atencem, »v njem živimo, se gibljemo in smo«.

Boga bomo spoznali, če bomo živeli v medsebojni edinosti

Kako pa lahko spoznavamo Boga? »Jezus pravi, da bomo po tem vsi spoznali, da smo njegovi učenci, če bomo imeli ljubezen med seboj. Veliko spoznanje je vedno otrok velike ljubezni in tudi mi bomo Boga spoznali, če bomo živeli v medsebojni edinosti, v veliki ljubezni do Boga, ki se bo kazala v pristni skrbi za brate in sestre.«

»Čas Cerkve je čas spoznavanja in poveličevanja Boga v medsebojni edinosti,« je nagovor vernikom na 7. velikonočno nedeljo sklenil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.