Na praznik sv. Jožefa je obči zbor imela Škofijska Karitas Ljubljana. Potekal je pod sloganom »Gospod govori: Moje srce se v meni obrača, moja notranjost v usmiljenju gori« (Oz 11,8), začel pa se je z mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

V uvodu v mašo je predsednik Škofijske Karitas Ljubljana Marko Čižman poudaril vlogo sodelavcev in prostovoljcev Karitas, še posebej ob migrantski krizi. Dodal je, da migrantom poleg najnujnejšega, oblačil in hrane, temveč tudi prijazno besedo in toplo srce.

Bogoslužje, oznanjevanje in dobrodelnost

Nadškof Stanislav Zore je v pridigi poudaril tri področja verovanja: bogoslužje, oznanjevanje in dobrodelnosti, ki morajo biti v harmoničnem odnosu. »Če bogoslužje pozabi na oznanjevanje in dobrodelnost, se spremeni v golo obrednost, ki zadovoljuje samo naše čute, ne gradi pa občestva v polnem pomenu besede. Če oznanjevanje pozabi na ostala dva stebra, se spremeni v ideologijo, ki hoče uveljaviti svoj prav, pri čemer se ne ozira ne na Boga in ne na človeka. Če pa karitativno delovanje pozabi na bogoslužje in oznanjevanje, se spremeni v zgolj socialno delovanje, Karitas pa postane še ena socialna ustanova poleg vseh ostalih. Samo v harmonični usklajenosti vseh treh naša vera živi vsa tri področja in ostaja trdna.«

K dobrodelnosti poklicani tudi duhovniki

Iz dobrodelnosti pa ne smejo biti izključeni niti duhovniki. »Tudi za nas, duhovnike, je pomembno, da dobrodelnost zavestno vključimo v svoje duhovništvo. Za duhovnikovo dobrodelnost ni dovolj, da je v župniji organiziral skupino Karitas. Tudi ni dovolj, če prostovoljce, ki delajo v Karitas, duhovno vodi, če zanje pripravlja nagovore za srečanja ali morebiti občasne duhovne vaje. Vsak duhovnik bi se moral glede na dohodke, ki jih ima, odločiti, koliko bo mesečno iz svojega prispeval prav v ta namen. Brez take odločitve lahko tudi naša dobrodelnost zelo hitro ostane zgolj na teoretični ravni.«

Vsak kdaj pomisli, da bi obupal, toda treba je verjeti v božji načrt, kot je verjel Jožef, ki je po Njegov volji ostal z Marijo, čeprav jo je sklenil zapustiti, je poudaril nadškof. »Tisti, ki posluša Božjo besedo in jo spolnjuje, postane varuh in zaščitnik nemočnih – podobno kakor Bog. Bog, ki vedno varuje tujca, siroto in vdovo, tudi tiste, ki so pripravljeni izpolnjevati njegovo voljo, naredi za varuhe tistih, ki potrebujejo pomoč, sprejetost in varstvo.«

V letu usmiljenja je nadškof poudaril tudi sočutje, ki je nujno pri karitativni dejavnosti. »Imeti sočutno srce do tistih, ki potrkajo na vrata in se včasih zaradi zadrege in sramu vedejo zahtevno, morda celo nesramno. Biti usmiljen in jim vračati dostojanstvo, ki so jim ga nepravične socialne razmere vzele. Postati varuh njihovih pravic in njihove človečnosti. To je zahtevna, a sveta naloga.«

Pogled v leto 2015

Občni zbor se je nadaljeval na Teološki fakulteti, kjer so sodelavci Škofijske karitas Ljubljana pogledali v minulo leto. 124 župnijskih in škofijske Karitas je v letu 2015 zbrala pomoč v vrednosti več kot 2.243.400 evrov, vključno s hrano iz intervencijskih zalog Evropske unije, jabolki iz ruskega embarga, podarjeno hrano, podarjenimi zvezki, šolskimi potrebščinami in oblačili. Kar 48.428 ljudem je pomagalo 3788 prostovoljcev, ki so skupno za dobrobit sočloveka delali skoraj 207.900 ur.