Reka Jordan, v kateri je Janez Krstnik krščeval, je reka, ki zbira vode Hermona in jih nosi v Mrtvo morje, njeno ime pa pomeni »vedno tekoča«. Reka je, tako nadškof Zore, predstavljala mejo med puščavo in obljubljeno deželo, zato se v Svetem pismu največkrat pojavlja besedna zveza »čez Jordan« ali »onkraj Jordana«.

Razlika med Janezovim in Jezusovim krstom

»Tudi današnji evangeljski odlomek nas odvede onkraj Jordana. Evangelist Janez pojasnjuje, da je Janez Krstnik krščeval onkraj Jordana. Ljudi vabi k spreobrnjenju in jih krščuje, obenem pa napoveduje drugega krščevalca, ki bo krščeval s Svetim Duhom,« pojasnjuje Stanislav Zore in se nadalje vpraša, kakšna je razlika med Janezovim in Jezusovim krstom.

Jezus krščuje s Svetim Duhom

In odgovori: Janez je ljudi oblival z vodo, njegov krst kaže na prelom z življenjem, ki je nasprotno Božji volji. Jezus pa krščuje s Svetim Duhom. Ne gre torej več za zunanje oblivanje, temveč za Gospodov čudež v človekovi notranjosti, v katerem zažubori živa voda rodovitnosti in življenja.

Moralo se je zgoditi

»Med množico, ki je prihajala h krstu, je Janez opazil Jezusa. Zdelo se mu je, da nekaj ni, kot bi moralo biti. Kako naj krsti tistega, za katerega bo rekel: Glejte, Božje jagnje, ki odvzema greh sveta? Janez ni vreden, da bi se sklonil in mu sezul sandale. Jezus pa hoče biti krščen. Moralo se je zgoditi!« izpostavi ljubljanski nadškof metropolit.

Greh sveta mu je zlil na glavo, da ga bo lahko nesel na križ

Jezus je stopil v Jordan in Janez je zajel vodo ter jo izlil nanj; greh sveta mu je zlil na glavo, da ga bo lahko nesel na križ; odprla so se nebesa, zaslišal se je Očetov glas in pojavil se je Sveti Duh. »Iz brezna človeškega – pravijo, da je kraj, kjer je Janez krščeval, najnižja točka na zemlji – se je Jezus začel vzpenjati na goro svojega krsta, kjer ga bodo pribili na križ, mu prebodli srce in bosta pritekli voda in kri.«

Ali Božje življenje dovolj žubori v nas?

Ta studenec ljubezni je izbrisal Adamov greh in nam prinesel življenje, je svoj nagovor zaokrožil nadškof Zore in nadaljeval, da je zato nedelja Jezusovega krsta lepa priložnost, da se zahvalimo za svoj krst in premislimo, ali živimo iz njega: »Ali Božje življenje dovolj žubori v nas, da njegovo šumenje nagovarja tudi druge in jih vabi, naj zajamejo iz studenca?«