Resničnost Božjih besed iz knjige preroka Izaija, ko pravi »Moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti«, na najbolj neposreden in nazoren način doživljamo ravno v Jezusovem govoru o blagrih, je uvodoma poudaril nadškof Stanislav Zore.

Danes nam ne dišijo ne uboštvo, lakota in jok ne sovraštvo, izobčevanje in sramotenje zaradi Jezusa. Raje bi živeli v mirnem in udobnem življenju brez pretiranih stresov.

Program kraljestva, ki ni od tega sveta

»Jezus je v besedi o blagrih prednje razgrnil program kraljestva, ki ni od tega sveta, v katerega bodo vstopali kot tisti, ki bodo vsak dan jemali svoj križ in ga nosili za Jezusom,« je poudaril nadškof. Seveda pa je to tudi program kraljestva, v katerega smo povabljeni Jezusovi učenci vseh časov.

Blagri so namenjeni tudi nam

»Blagri so namenjeni tudi nam. Pa ne vem, ali je veliko kristjanov, ki bi te Jezusove besede sprejeli in podpisali brez oklevanja,« dvomi nadškof Zore. Jezus sicer pri vsakem blagru pove tudi utemeljitev: »Zakaj vaše je Božje kraljestvo … Zakaj nasičeni boste … Zakaj smejali se boste …«

Jezusove obljube za prihodnost so sicer lepe, toda ...

Jezusove obljube za prihodnost, tako nadškof, zlasti o velikem plačilu v nebesih, so sicer lepe, vseeno pa nam »danes ne dišijo ne uboštvo, lakota in jok ne sovraštvo, izobčevanje in sramotenje zaradi Jezusa. Raje bi živeli v mirnem in udobnem življenju brez pretiranih stresov.«

Blagri nam ostajajo notranje neprivlačni

Zato blagre sicer poznamo, ostajajo pa nam notranje neprivlačni, če ne kar tuji, poudarja Stanislav Zore: »A glede na to, kako so se Jezusovi učenci odzivali na njegovo učenje ob drugih priložnostih, verjamem, da so tudi ob njegovih besedah o blagrih občutili nelagodje.«

Če morda tudi mi ne moremo z vsem srcem sprejeti Jezusovih blagrov, prosimo Gospoda, naj nam pomaga, da bomo blagre živeli vsaj tako, da ne bo nihče zaradi nas bolj ubog, lačen, zasovražen, izobčen, izpostavljen sramotenju, da zaradi nas ne bo jokal.

Množice so celo začele odhajati od njega

Ko jim je spregovoril o kruhu življenja, so množice celo začele odhajati od njega. Dvanajsteri pa so skozi svoje življenje z njim spoznali, da ima On besede večnega življenja, in začeli verovati, da je On Božji sin, je še izpostavil ljubljanski nadškof metropolit.

Prosimo Gospoda, naj nam pomaga

»Če morda tudi mi ne moremo z vsem srcem sprejeti Jezusovih blagrov, prosimo Gospoda, naj nam pomaga, da bomo blagre živeli vsaj tako, da ne bo nihče zaradi nas bolj ubog, lačen, zasovražen, izobčen, izpostavljen sramotenju, da zaradi nas ne bo jokal. Z vsakim takim dejanjem bi namreč stopili med tiste, ki jim je Jezus izrekel gorje,« je zaključil nadškof Zore.