Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nadškof Zore: »Nihče ne bi hotel biti ubijalec«

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 15. 11. 2019 / 10:14
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.11.2019 / 10:34
Ustavi predvajanje Nalaganje
Nadškof Zore: »Nihče ne bi hotel biti ubijalec«

Nadškof Zore: »Nihče ne bi hotel biti ubijalec«

Na Žalah je bila spominska slovesnost pri spomeniku žrtvam prometnih nesreč.

Vsako leto poteka tretji četrtek v mesecu osrednja slovesnost ob spominu na žrtve prometnih nesreč. Pri spomeniku žrtvam prometnih nesreč, ki je bil postavljen pred šestimi leti, se poklonijo predstavniki verskih skupnosti in organizacij, ki si prizadevajo izboljšati prometno varnost.



Tudi povzročitelji nesreč trpijo

Pobudnik spomenika in predsednik zavoda Varna pot Robert Štab je dejal, da je izguba bližnjih ena najbolj bolečih, saj se od dragih nismo mogli posloviti, saj smo pričakovali, da se bodo k nam vrnili. Na slovenskih cestah je ugasnilo 7.513 življenj, ki so za seboj zapustili najmanj 50.000 žalujočih. Vendar, je dodal Štab, ne smemo pozabiti povzročiteljev nesreč, tudi oni se s tem težko soočajo. »Ta spomenik je spomenik sprave za oboje: za tiste, ki so izgubili življenje, in za tiste, ki so to povzročili.« Kot korak osvoboditve je omenil odpuščanje. »Težko je odpustiti. Čas ne celi ran, tako kot govorijo, zato se moramo vsi v naši družbi potruditi, da pride to odpuščanje kmalu, da lahko ljudje zaživijo.« Tudi tako bomo lahko uresničili vizijo nič, v katero Štab verjame. »Zbrati moramo pogum, vero, voljo, ljubezen, da živimo naprej in naj bo spomenik v opomin in spomin.



Letos se je zgodilo 15.000 prometnih nesreč, v katerih je bilo okrog 6.000 ljudi laže, 700 pa huje poškodovanih, 90 jih je umrlo

Osrednja govornica, generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar, je povzela misel Marka Avrelija, ki poziva, naj z vso skrbnostjo opravljamo svoje delo, smo dobri ljudje in storimo vse, kar je v naši moči za dobrobit drugega. Izrazila je obžalovanje, da smo daleč od vizije nič, saj se je letos na slovenskih cestah zgodilo že okrog 15.000 prometnih nesreč, v katerih je bilo okrog 6.000 ljudi laže, 700 pa huje poškodovanih, 90 jih je umrlo. Pozablja pa se na svojce, ki izgubijo najdražje ali postanejo skrbniki hudo poškodovanih partnerjev, staršev ali celo otrok. S svojo stisko ostanejo sami. »Prometna varnost temelji na pravilih in zaupanju, da bomo ta pravila spoštovali vsi.« K varnosti pripomorejo tudi infrastruktura in sodobni avtomobili, pa tudi človeški dejavnik. Pozvala je, naj se poskusimo vživeti v položaj svojcem žrtev in poskrbimo za varno vožnjo.



Kot bi izginili vsi prebivalci malega slovenskega mesta

Koliko je 7.513 žrtev, je razložila v. d. generalne direktorice agencije za varnost prometa (AVP) Vesna Marinko. »To pomeni, kot bi naenkrat izginili vsi prebivalci srednje velikega slovenskega mesta. Neizbrisne tragedije so nam lahko vsem v opomin, kako malo je potrebno. Samo en trenutek in našega življenja več ni, svojcem in prijateljem pa se spremeni.« Luč svojcem je tudi zavod Varna pot.

Kakšen naj bom, kakšen ne smem biti, kakšen naj bom dober človek?

O žalosti je spregovoril evangeličanski škof Geza Filo. Nesreča spodbudi mnogo vprašanj, kot je zakaj ravno on/ona? Nepričakovana smrt ostaja skrivnost. Ob nesrečah pa se vprašajmo tudi, kakšen naj bom, kakšen ne smem biti, kakšen naj bom dober človek? Ne sme nam biti vseeno, kako se obnašamo na vseh področjih življenja, tudi v prometu, saj sobivanje ni mogoče brez upoštevanja moralno etičnih standardov, je pozval škof, zato se moramo učiti, da potrebujemo skupne cilje, med katerimi je tudi čim manj nesreč.
»Razum nam pove, kaj moramo narediti, srce pa, kako to dosežemo.«

Dolžni smo uporabiti vse možnosti, da bi zaščitili sebe in druge

Prometne nesreče povzročijo resno družbeno škodo, je opozoril namestnik muftija islamske skupnosti Nevzet Porić, zato se trudimo za varen promet in se naučimo pomagati žalujočim. »Življenje nam je podarjeno, razumemo ga kot božji dar. Zato smo dolžni uporabiti vse možnosti, da bi zaščitili sebe in druge.«

Vzgajajmo srce, ki ni objestno

»Kako prazne so pravzaprav številke,« je dejal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. To so ljudje z imenom in priimkom, čustvi, odnosi, ljudje, ki so živeli in jih je imel nekdo rad. Številke nas ne ganejo, ne nagovorijo in mislimo, da se to dogaja le drugim ljudem. »Narediti moramo vse, da bi bilo takšnih dogodkov čim manj. Na nič ne bomo prišli, tudi zato, ker lahko najbolj pazljiv voznik doživi nesrečo.«



Lahko preprečimo nesreče, ki jih povzroči človek. »Moramo vzgajati ljudi. Za promet jih ne začnemo vzgajati, ko se prijavijo v šolo vožnje in naredijo cestnoprometne predpise in podobno, za promet in ceste jih začnemo vzgajati čisto majhne. Takrat je treba začeti oblikovati srce, ki se nauči ceniti sebe v dobrem, zdravem pomenu besede, in spoštovati drugega. Srce, ki ni objestno, srce, ki ve, da ne zmore vsega in srce, ki ne samo, da ne zmore, ampak noče vsega. Srce, ki sprejema meje in si jih zavestno postavlja. Takšno srce raste s človekom od majhnih nog do tega, ko sede za volan. Nadškof Zore je opozoril še na povzročitelje nesreč, kar smo lahko vsi. »Nihče ne bi hotel biti ubijalec.«

Nesreča ne izbira žrtev

»Nesreča prihaja na krilih in odhaja peš,« je zapisal Voltaire in na to misel se je navezal avtor spomenika Marko Mušič. »Nesreča prihaja na krilih, pride neslišno, nenadno, v trenutku, in odhaja peš, zlagoma, obotavljaje, počasi, kot se počasi celijo rane, ki jih je povzročila.« Nesreče je opisal kot osupljive in okrutne, saj ne izbirajo: žrtve so lahko otroci, starci, matere, očetje, prizadenejo mladostnike, jim spremenijo ali vzamejo življenje v najlepšem delu njihovega samostojnega življenja.



Valovanje življenja, ki se lahko hitro prekine

Mušič je opisal simboliko spomenika in se zahvalil vsem, ki so omogočili, da je bil postavljen. Spomenik z valovitostjo simbolizira življenje, ki se lahko v trenutku spremeni ali celo konča. Za še bolj pretresljiv vtis so uporabili najtežji material – kamen. Težak spomenik deluje kot bi bil povzdignjen od tal. Tragičnost pa doda tudi verz Nika Grafenauerja, ki ga je vpel v usodni začetek in konec in je bil ustvarjen prav za ta spomenik: »Včasih se moraš tu ustaviti, da dojameš, kako je kdo, s hrbtom obrnjen proti tebi, sredi življenja odšel po cesti, ki ga je izvrgla v svoj vase izrečeni Zbogom.« Poudarjeni besedi sta včasih in zbogom.

Ambasadorji zavoda Varna pot Magda in Gregor Golob ter Lili in Roman Mavec so k spomeniku žrtvam prometnih nesreč položili venec in simbolično svečko.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Prenovljena v Gospodu
Duhovnost
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh