»Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovoril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«

»Janez Krstnik je v ječi. Herod ga je zaprl v trdnjavo Mahero nad Mrtvim morjem, v eno svojih trdnjav, kamor je vabil vplivneže, da bi si pridobival njihovo naklonjenost,« današnji evangeljski odolomek pojasnjuje ljubljanski nadškof. Po njegovih besedah nam je razlog Janezovega ujetništva vsem dobro znan: drznil si je ugovarjati Herodovemu obnašanju, predvsem, da je za ženo vzel ženo svojega brata Filipa. Toda Janeza, tako nadškof Zore, ne bremeni ujetništvo kot tako, saj v svojem življenju nikoli ni ležal na pernicah in užival izbranih jedi, temveč je bil navajen trdega življenja: pomanjkanja in odpovedovanja so utrdili njegovo telo in duha. Janez se tega ni bal.

Nadškof Zore se sprašuje: ali lahko kakšna stvar bolj boli kot razočarano upanje?

Huje je bilo, premišljuje nadškof, da so se začela majati njegova pričakovanja: »Ali si ti tisti, ali naj čakamo drugega?« Po nadškofovih besedah je to zanj osebno eden najbolj žalostnih stavkov v Svetem pismu, ki mu je blizu izjava enega od učencev na poti v Emavs: tudi ta ob srečanju z Jezusom izrazi dvom vanj in nadškof se ob tem sprašuje: ali lahko kakšna stvar bolj boli kot razočarano upanje? Sprva se morda zdi, da ne, toda po besedah nadškofa Zoreta morda bolj kot razočarano upanje boli grenko spoznanje, »da sem se zmotil. Da sem šel za napačnim človekom. Da sem življenje zastavil za zgrešeno stvar. Da sem gradil na navideznih temeljih, pa se je stavba, polna obetov in upanja, sesula v prah in pepel«.

Jezus Janeza, ki ostaja v ječi, povabi, naj nekoliko pusti ob strani svoje predstave o Mesiji in naj namesto tega svojo pozornost usmeri k stvarem, ki se dogajajo.

Tudi Janez se sprašuje, ali je ob Jordanu pokazal na napačnega in ga razglasil za Jagnje Božje, ali je svoje učence usmeril za napačnim učiteljem, ki se zdaj ne zmeni zanj, »za ujetnika v Herodovih ječah, in ga ne pride rešit«. Kot pojasnjuje nadškof, Jezus Janeza, ki ostaja v ječi, povabi, naj nekoliko pusti ob strani svoje predstave o Mesiji in naj namesto tega svojo pozornost usmeri k stvarem, ki se dogajajo: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo …

Tudi za nas danes je pomembno, da pogledamo onkraj naših ječ in zaporov, onkraj naših dvomov in razočaranj.

Tudi za nas danes je pomembno, da pogledamo onkraj naših ječ in zaporov, onkraj naših dvomov in razočaranj, v luči današnjega evangeljskega odlomka zatrjuje nadškof Zore, kajti tudi danes se uresničuje evangelij Božjega kraljestva. Odrešenikovo delovanje ni nikoli nikogar uničevalo, pač pa je podarjalo svetlobo in svobodo tistim, ki so se ga oklenili in se mu pustili obdarovati. Kajti takrat se zgodi čudež, zato: »Veselite se v Gospodu zmeraj, ne samo na adventno nedeljo veselja.«