Nadškof Zore na praznik sv. male Terezije: »Zadišimo po Bogu.«
Nadškof Zore na praznik sv. male Terezije: »Zadišimo po Bogu.«
Letos se spominjamo 150. obletnice rojstva sv. Terezije Deteta Jezusa, poznane tudi pod imenom Mala Cvetka, in na predvečer njenega godu je v cerkvi na Kodeljevem, edini župnijski cerkvi v Sloveniji, posvečeni tej svetnici, vodil somaševanje nadškof Stanislav Zore. »V šestih letih, odkar sem župnik kodeljevske župnije, ste prvič med nami,« mu je nadškofu izrekel dobrodošlico župnik Gregor Valič, ko se je spomnil dveh obletnic župnijske zavetnice: januarja je minilo 150 let od rojstva, aprila pa 100 let odkar jo je papež Pij XI. razglasil za blaženo (1923).
»Molitev je plezanje v Očetovo naročje«
»Dovolj mi je bilo videti očeta pri molitvi, da sem vedela, kako molijo svetniki,« je nadškof Zore v pridigi spomnil na besede Male cvetke, mladega dekleta, ki je s 15. leti s posebnim dovoljenjem papeža vstopila v karmel. Dekle se je skušala držati pravil, dolge ure moliti, kot druge sestre, a je v kapeli, kjer so karmeličanke vztrajale v molitvi najdaljši čas dneva, večkrat zaspala.
»To jo je mučilo, razjedalo. Želela se je namreč držati pravil, a je kmalu prišla do spoznanja, da Božja ljubezen ni odvisna od črk postave, ampak je odvisna od srca, ki ljubi,« je dejal nadškof: »Kako je prišla do tega spoznanja? Vprašala se je, kdaj otrok zaspi? Takrat, ko je v varnem očetovem naročju. Ko mama ali oče vzame otroka v naročje, se umiri in zaspi. Od tega spoznanja si mlada redovnica v karmelu ni več prizadevala, da bo izpolnila postavo in stroga pravila, ampak da bo v Očetovem naročju,« je dejal nadškof Zore in pristavil, da je to bistveno tudi za naše življenje: »Molitev je vedno znova plezanje v Očetovo naročje. To je mala Terezija videla pri očetu. Kakšna spodbuda in obveznost je za vse starše in za nas duhovnike: da se naučimo moliti tako, da bodo ljudje videli, kaj pomeni molitev in kako molitev spreminja človeka. Molitev nas približa Bogu. Molitev nas postavi v središče, iz katerega moramo živeti.«
V popolni temi je zmogla reči: »Moj Bog, ljubim te«
Da je najbolj pretresljivo v življenju sv. Terezije iz Lisieuxa – v komaj 24 letih življenja in osmih letih v karmelu je dozorela za svetost – doživljanje teme, je dejal nadškof: »V temi srca in duše, v temi odnosa z Bogom, je rekla: 'to ni več le koprena, to je stena, ki se dviga do neba in nebesa popolnoma zakriva',« je nadškof spomnil na njene besede malo pred smrtjo: »To priznanje, izliv srca v bolečini, je zgrozil sosestre, v karmelu so bile tudi njene rodne sestre, tako zelo, da v prvih izdajah Povesti duše tega niso objavili. Objavili so šele pozneje, ko so prišli do spoznanja, da je tudi življenje v temi pot do svetosti.«
Tudi v temi je ohranila popolno zvestobo Bogu, je nadaljeval nadškof in spomnil na njene besede: V vsem vidim dobrotno roko Zveličarja. »Naj Mala Terezija izprosi pri Bogu milost, da bomo tudi mi v dogodkih življenja, tudi v preizkušnjah, stiskah in križih, ki jim ne moremo ubežati, začeli spoznavati dobrotno roko Zveličarja, sprejemali Božjo voljo in zoreli za svetost.« Ob koncu nagovora je nadškof spomnil še na Terezijine besede, ki so v kodeljevski cerkvi napisane na oboku: Moj Bog, ljubim te in povabil zbrane, da bi se kot njihova župnijska zavetnica znali izročati v Gospodovo naročje.
Kot dišijo vrtnice, tudi mi zadišimo po Bogu
»Po smrti bom trosila cvetje iz nebes,« je obljubila karmeličanka v zadnjih dneh svojega življenja, umrla je pri rosnih 24. letih. Zato je umetniki upodabljajo z vrtnico v rokah, ob njenem godu pa v karmeličanskih samostanih in cerkvah, posvečenih njej, blagoslavljajo vrtnice. Blagoslovil jih je tudi nadškof Zore po maši in povabil Kodeljevčane in druge častilce Male cvetke, da bi kot dišijo vrtnice, vsi zadišali po Bogu: »Kristjani bi moral dišati po Bogu. Kristjani bi morali svet napolniti z vonjem po Bogu, da bi pritegnili ljudi, da bi v našem življenju, v naši molitvi, v naših odnosih zahrepeneli po Bogu. Naj Mala Cvetka natrosi v naša srca vonj po izpolnjevanju Božje volje, da bomo mogli izreči in tudi umreti z besedami: Moj Bog, ljubim te.«