V Rimu je bil med 19. avgustom in 2. septembrom odmik za škofe, ki obhajajo peto obletnico škofovskega imenovanja. Organizirala ga je Kongregacija za škofe. V ponedeljek, 2. septembra, se je okoli 40 škofov, nadškofov in jezuitov v Domu sv. Marte srečalo s kardinalom Marcom Ouelletom in papežem Frančiškom.

Odmik je vključeval nekajdnevno pripravo in medsebojno podelitev v Aricci blizu Rima. Odmika za škofe se je udeležil tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. O srečanju s papežem Frančiškom in odmiku za škofe je spregovoril za Vatican News.

Papež Frančišek je poudaril bližino

Nadškof Zore je z drugimi škofi ugotavljal, da so prvi škofi, ki jih je imenoval papež Frančišek. Z njim so se pogovarjali o različnih vprašanjih, ki so jih svetemu očetu postavili škofje. »Tudi papež sam nas je nagovoril iz svojega bogatega duhovnega in pastirskega življenja. Na poseben način je poudaril bližino, ki jo mora živeti vsak škof, je povedal nadškof Zore.

»Najprej bližino z Bogom, kar pomeni biti veliko z Bogom v molitvi. Potem bližino z duhovniki: škof z duhovniki, duhovniki med seboj in s svojimi ožjimi sodelavci. Potem bližino z Božjim ljudstvom (papež vedno slikovito reče, da je treba stopiti z balkona in živeti tam, kjer živijo ljudje, ljudi slišati, je jim približati) in pa bližino z Božjo besedo, kajti na koncu koncev je Božja beseda tisto temeljno oznanilo, ki ga je vsak pastir dolžan oznanjati Božjemu ljudstvu. Pri tem je posebej poudaril, kako pomembno je, da je naše oznanilo trdno, da v svojih nagovorih ne razlagamo vseh mogočih domnev in podobnih stvari, ampak, kot je dobesedno rekel, da ljudem damo močno hrano, trdno hrano, hrano, ki nasičuje in daje neko varnost v ozračju, v katerem živimo v tem času.«

Škofje so imeli skupaj s papežem Frančiškom kosilo.

Bratski odnos med škofi

Na odmiku za škofe so se pogovarjali o svojem petletnem delu, je razkril nadškof Zore. Vodila sta ga zaslužni škof Luciano Monari in predsednik papeškega sveta za pravne tekste Filip Janone. Obravnavali so teme škofa kot duhovnega očeta v svoji škofiji, bratske skupnosti med škofi in kolegialnost, lika pastirja, ki posvečuje svoje ljudstvo ter tema pričevanja škofa prek različnih trenutkov, v katerih doživlja veselje, in skozi preizkušnje na svoji poti.

Kljub različnim okoljem, iz katerih prihajajo škofje, so presenečeno ugotovili, da imajo podobna vprašanja in izzive. Med seboj so škofje začutili bratski odnos.

Vir in foto: Vatican News