Ob prisotnosti številnih duhovnikov in rektorja svetišča p. dr. Roberta Bahčiča jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je tudi posvetil slovenski narod Mariji. Ob koncu maše je bilo pod običajnimi pogoji (molitev po papeževem namenu, spoved in obhajilo) možno prejeti tudi popolni odpustek. Tisti, ki se bogoslužja niso mogli udeležiti, pa so ga lahko v neposrednem prenosu spremljali prek valov Radia Ognjišče.

Posvetitev Mariji je potrditev dosedanje poti

V uvodnem nagovoru je rektor p. Bahčič spomnil, da je letošnji praznik povezan s 30. obletnico posvetitve slovenskega naroda Mariji, ki jo obnavljamo vsako leto na ta dan: »Posvetitev Mariji je potrditev dosedanje poti in nova odločitev za prihodnost, da želimo hoditi po poti evangelija in si tudi medsebojno pomagati. Naj bosta v vsakem od nas Marijina duša, ki bo poveličevala Gospoda, in Marijino srce, ki se bo radovalo v Bogu.«

Slovesne maše se je udeležilo okoli 4000 vernikov. FOTO: Marija.si

Svet se je znašel v krču in ni samoumevno, kako bo ta popustil

Ob letošnjem prazniku sta naši molitev in prošnja še posebej goreča, saj se zavedamo, v kako zahtevnih časih živimo: svet postaja zapleten in odnosi v njem vse bolj napeti, je pridigo začel nadškof Stanislav Zore: »Svet se je znašel v krču in ni samoumevno, kako bo ta popustil. Podobno je z našo domovino in državo. Ne moremo razumeti odločitev in sprejeti sklepov, za katere vidimo, da v njih ni iskanja skupnega dobrega.«

Za več sožitja, sodelovanja in prizadevanja za mir

Ob tem bi se lahko obrnili proč ali zamižali na obe očesi in se delali, da je vse dobro; lahko bi se začeli ozirati okoli sebe in iskati krivca za te razmere – in vsakdo bi ga našel, pa ne le enega. »A s takšnim ravnanjem ne prispevamo k izboljšanju stanja. Vsak človek je dolžan storiti vse, kar more, da bi bilo med ljudmi, skupinami, političnimi strankami, narodi in državami več sožitja, medsebojnega sodelovanja in iskrenega prizadevanja za mir,« je izpostavil nadškof. Kristjani smo poklicani še, da svet in njegove stiske, vojne in iskanja po Mariji prinašamo pred Boga.

Tudi Marija je doživljala preganjanje, begunstvo, zavračanje

Tudi Jezusova mati, je nadaljeval Stanislav Zore, je doživljala preganjanje, grožnje s smrtjo, begunstvo, nerazumevanje in zavračanje, a je vseeno sprejela božjo voljo. »Prav njena pripravljenost biti vedno in povsod učenka svojega Sina in nebeškega Očeta jo je ohranjala vso lepo in čisto,« je dejal nadškof in dodal, da nam današnji praznik govori, da smo kot kristjani ljudje, ki živimo svojo sedanjost, vendar se naše življenje v njej ne izčrpa, saj presega prostor in čas.

Zbor somaševalcev na čelu z nadškofom Stanislavom Zoretom. FOTO: Marija.si

Nebesa niso prostor za nekaj izbrancev

»Marijino vnebovzetje ni izključni privilegij, pridržan le njej. Nebesa niso prostor za nekaj izbrancev, temveč so odprta za vse, ki delajo Božja dela.« Pa jih res delamo, se je vprašal nadškof Zore. Res verujemo v tistega, ki ga je poslal Oče? Res sprejemamo njegove besede in se držimo njegovega zgleda, kakor mu je sledila njegova mati Matija in se v zvestobi ogrinjala v sonce, v luč?

Spodbuda, da se znova odločimo za zvestobo Božji besedi

»Današnji praznik nas spodbuja, da se znova odločimo za zvestobo Božji besedi, brez katere ne bomo znali prav živeti sedanjosti in bomo težko odkrivali smisel in upanje za prihodnost. Brez te besede, ki jo je Marija sprejela in z njo dovolila Bogu, da postane vsebina in cilj njenega življenja, bi Marija ne bila oblečena v sonce in pod njenimi nogami ne bi bilo meseca. Njeno življenje bi se izteklo v anonimnosti pozabljenega Nazareta,« je opozoril maševalec.

Obrniti se k Božji besedi, jo začeti brati in po njej živeti

Pomembno je, tako nadškof, da se tudi mi danes, v času vojnega razdejanja po mnogih koncih sveta, v času idejnega in vrednotnega razdejanja od vrtcev do akademskih ustanov, v času vsesplošne odpovedi razumu in zdravi pameti, obrnemo k Božji besedi, jo začnemo brati in po njej živeti. »Dragi bratje in sestre, se hočemo odpovedati podobi človeka, ki jo je imel pred očmi Bog, ko je ustvaril človeka po svoji podobi in v rodovitnem dopolnjevanju moškega in ženske?« se je za konec vprašal Stanislav Zore.

Osrednja slovesna maša je bila na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. FOTO: Janez Porenta

Se hočemo odpovedati radosti družine?

In nadaljeval: »Se hočemo odpovedati radosti družine, ko oče ponosno nosi za vratom svojega sina ali hčer, mama pa ga drži pod roko in mu zagotavlja ljubezen in zaupanje? Se hočemo odpovedati radosti rojstev in skrbem odraščanja? Se hočemo odpovedati čarom skrivnostnega pogovarjanja med fanti in dekleti, čudoviti govoriti in vznemirjenju zaljubljenosti? Mislim, da ne.«

Zahvala Gospodu, da smo moški in ženske, za naše družine in otroke

Zato je vse vernike povabil, naj v izročitvi Božji Materi Mariji na poseben način dovolijo Bogu, da njegova vsemogočna Beseda vstopi v naše srce, zaznamuje naša življenja in da rodovitnost naši različnosti. »Gospod, zahvaljujemo se ti, da smo moški in ženske, pa za naše družine, za naše otroke. In zahvaljujemo se ti za našo nebeško Mater Marijo, ki prosi za nas in nas varuje,« je nagovor končal nadškof Stanislav Zore. Njegovo celotno pridigo najdete TUKAJ.