Nadškof Zore: »Kot bi se preselili v rajski vrt« [FOTO]
Nadškof Zore: »Kot bi se preselili v rajski vrt« [FOTO]
»Pred nami sta Marija, Mati Jezusa Kristusa, Odrešenika človeštva, in sv. Jožef, njen mož, ki je po Božji volji varoval Marijo in njenega Sina ter tako pripomogel, da je odrešenik mogel priti do 'mere doraslosti Kristusove polnosti'«, je v nagovoru dejal nadškof Zore, potem ko je spomnil, da na današnji praznik zaključujemo posebno leto sv. Jožefa, ki ga je papež Frančišek razglasil za čas od praznika Brezmadežne 2020 do praznika Brezmadežne 2021.
Zahvala Radiu Ognjišče za pobudo molitve devetdnevnice
Nadškof Zore se je v nagovoru zahvalil pobudi Radia Ognjišče, ki nas je, kot je dejal, »v devetdnevnici pred Brezmadežno vabila k pomnoženi molitvi za zdravje in za konec epidemije.« To povabilo je po besedah nadškofa ena tistih pobud, ki Radio Ognjišče potrjuje kot nekaj posebnega: »Ko kot medij, ki je poklican k oblikovanju razmišljanja in vrednot njihovih poslušalcev, skuša narediti nekaj dobrega: dobrega za narod, dobrega za zdravstvene delavce, dobrega za tiste, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja posebej ogroženi, skratka – dobrega za človeka.«
V kapeli Radia Ognjišče so vsako jutro ob 5. uri »v živo« molili rožni venec. »Vem, da nas je bilo veliko, zelo veliko, ki smo jutro za jutrom sklepali roke in Vsemogočnemu izročali vse tiste, ki našo molitev in Njegov blagoslov najbolj potrebujejo. Včasih sem si skušal predstavljati, koliko niti se je povezalo, koliko rok se je sklenilo, koliko rožnih vencev se je spletlo v eno samo verigo molitve,« je dejal nadškof in nadaljeval, da je bilo »ganljivo, ker smo v resnici molili kot katoličani. Nihče ni bil odveč, nihče nezaželen, nihče izključen. Vsak je bil dobrodošel. Molitev vsakega je postala del molitve Cerkve, ki prosi svojega Boga in Očeta za zdravje bratov in sester. Doživljali smo katoliškost v najlepšem pomenu besede – ena sama Cerkev pred Bogom Očetom.« Hvala vam, dragi sodelavci Radia Ognjišče, se je zahvalil nadškof: »Hvala tudi vam, dragi neznani molivci teh prvih decembrskih juter, ki smo jim dali barvo zaupanja in upanja.«
Zaupanje – neznosna misel za hudiča v raju
V trenutku, v katerem živimo, je zelo pomembno, je poudaril nadškof Zore, da slišimo povabilo k enosti, da slišimo Jezusovo molitev za enost: »Kajti enost je danes ogrožena!« Virus, ki je okužil cel svet, je resda tudi cel svet povezal v skupnem prizadevanju v iskanju rešitve, a ko so znanstveniki odkrili najprej cepiva, sedaj pa odkrivajo tudi že zdravila za obolele za tem virusom, se je po besedah nadškofa Zoreta začelo dogajati nekaj nepredstavljivega: »Kot bi se preselili v rajski vrt oziroma v človeka po izgubi rajskega vrta.«
Oprl se je na dnevno praznično Božjo besedo iz prvega berila, na pripoved o prvem grehu: »Za kaj je pravzaprav šlo pri tistem poseganju po prepovedanem sadu z drevesa sredi vrta? Šlo je za vprašanja zaupanja. Ali ima Bog Adama in Evo rad in zato njegove zapovedi varujejo njiju in njuno dostojanstvo, njuno svobodo, ali pa je njegova ljubezen sebična in zato postavlja omejitve zato, da bi zavaroval sebe in svoje prednosti?« Hudič se je požvižgal na vse, kar je raslo v vrtu, na vse drevje in njegove sadove, če sledimo svetopisemski simboliki, je dejal nadškof: »Nikakor pa se ni požvižgal na človekov odnos do Boga, na človekovo srce. Da bi pa v tem srcu, v človekovem srcu živelo zaupanje v Boga – ta misel pa je bila za hudiča neznosna. Zato je storil vse, da bi v človekovo srce zasejal dvom.«
Ko Eva stegne roko po prepovedanem sadu, se vse spremeni
Ko Eva stegne roko ter utrga sad prepovedanega drevesa, se vse spremeni, je dejal nadškof Zore: »Adam nima več v sebi Božje podobnosti, ampak beži pred Bogom in se skriva; ker se boji, se skriva. Eva ni več kost iz njegovih kosti in meso iz njegovega mesa. Eva je postala žena, ki ga je zapeljala, da je vzel sad drevesa in jedel. Vmes med prvotnim stanjem in stanjem izgnanstva pa je bilo samo srce, ki je najprej poslušalo Boga in njegovo besedo, potem pa se je nagnilo k šepetu skušnjavca. Namesto, da bi poslušalo ljubezen, ki prav zaradi ljubezni postavlja tudi meje, je začelo poslušati nevoščljivost in zavist, ki skuša vzbuditi prepričanje, da je razcvet življenja ravno v preziranju vsake meje. Posledice so nam znane.«
»Bog pa ni nehal biti Ljubezen. Začel je znova.«
Nadškof je pripoved iz raja primerjal s sodobnim časom: »Tudi danes poslušamo različne govorce. Vsi se prestavljajo kot tisti, ki jih skrbi za človeka. Eni nam pripovedujejo o tem, da je za zdravje in življenje potrebno sprejeti določene omejitve in izpolniti nekatere pogoje, drugi nam zagotavljajo, da je na vsak način potrebno varovati človekovo svobodo. Eni govorijo o sprejemanju določenih odpovedi, da bi nam vsem bilo bolje. Drugi govorijo o zarotah, ki nas hočejo držati v sužnosti, da bi si podjarmili nas in ves svet.«
Vse to zelo spominja na dogajanje v raju, je dejal nadškof: »Bog je bil predstavljen kot tisti, ki omejuje svobodo samo zaradi tega, ker je ljubosumen in hoče človeka ohranjati v podrejenosti. Takrat je človek podlegel zaroti – kakor še tolikokrat pozneje. Bog pa ni nehal biti Bog, ni nehal biti ljubezen. Začel je znova.«
Tudi Marija se je morala odločati
Nadškof je nagovor sklenil z mislijo, da se je tudi Marija v Nazaretu morala odločati, ali bo sprejemala Božjo voljo ali ne. »Njeno odločitev smo slišali v evangeliju o oznanjenju: Glej, dekla sem Gospodova … V raju dvom, v Nazaretu zaupanje. Marija je postala Odrešenikova Mati, Jožef je postal varuh Svete Družine in pred 150 leti zavetnik vesoljne Cerkve.« Tudi mi smo poklicani, je sklenil nadškof, da bi bili »pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. Naj nam Sveti Duh pomaga, da bomo vedno bolj Božji otroci in vedno bolj eno.«
Več fotografij si oglejte v fotogaleriji Tatjane Splichal.