O delovanju apostolov in vstopanju Jezusovih učencev v tedanjo družbo apostolska dela poročajo, da se je »po rokah apostolov dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi«, a po drugi strani beremo tudi evangeljsko poročilo o Tomažu, ki se ga je skozi čas prijela oznaka »neverni Tomaž«, ker ni verjel drugim apostolom, ki so mu pripovedovali, da so videli Gospoda.

Kako je mogoče ...

»Kako je mogoče, da apostoli, ki so imeli takšne težave pri sprejemanju vere v vstalega Jezusa, potem v družbo in svet vstopajo ne le z verodostojnimi besedami, temveč jih potrjujejo tudi znamenja in čudeži?« se sprašuje nadškof Zore in nadaljuje, da je ljudi to tako nagovarjalo in navduševalo, da so tudi iz krajev v okolici Jeruzalema prinašali bolnike in takšne, ki so jih mučili nečisti duhovi, in vsi so bili ozdravljeni.

»Ker imate malo vere«

»Kako je mogoče, da so se v apostolski Cerkvi dogajala takšna znamenja, v naši Cerkvi in našem času pa so znamenja skorajda presahnila?« se nadalje sprašuje Stanislav Zore. Da tudi apostoli niso bili vselej sposobni tako delovati, ponazori s prizorom Jezusove vrnitve z gore spremenitve, ko je nekdo iz množice stopil predenj in ga prosil za ozdravljenje božjastnega sina. Jezus je izgnal demona iz njega. Na vprašanje učencev, zakaj ga niso mogli oni izgnati, pa je odvrnil: »Ker imate malo vere.«

Ne vera v idejo, temveč v umrlega, ki je vstal in živi

»Ko je Jezus po vstajenju v učencih prebujal in utrjeval vero, da je vstal in živi, ko jim je vedno znova pokazal roke in noge, zaznamovane z ranami od žebljev in rano od sulice na prsni strani, so počasi, drug za drugim, navsezadnje tudi Tomaž, začeli verovati vanj. To ni bila vera v idejo, v zamisel, to je bila vera v umrlega, ki je vstal in živi, ki je močnejši od smrti in podzemlja,« je pojasnil nadškof.

In takšna vera, ki iz ljubezni tudi umre, lahko ljudi ozdravlja z znamenji in čudeži. Gospod Jezus, pomnoži nam vero! (nadškof Stanislav Zore)

V tej veri so umirali

In v tej veri so dozoreli v ljubezni do Jezusa in bili zanj pripravljeni živeti in tudi umreti – in so umirali. »Vsak na svoj način je oznanjal Jezusa in vsak na svoj način je potrdil oznanjevanje z mučeništvom. To zmore ljubezen,« je še izpostavil nadškof Zore in nagovor zaključil z besedami: »In takšna vera, ki iz ljubezni tudi umre, lahko ljudi ozdravlja z znamenji in čudeži. Gospod Jezus, pomnoži nam vero!«