Jezus je to priliko povedal ljudem, ki so dobro poznali kmečko življenje in so vedeli, kaj jim pripoveduje. »Mi pa danes pred očmi nimamo več sejalca, sploh pa ne sejalca iz Jezusovih časov. Danes sejejo traktorji. Ne vem, kdaj sem sam nazadnje videl sejalca, ki mu z ramen visi sejavnica ter z enakomernimi koraki in zamahi roke seje seme po njivi. V Jezusovem času je bilo zelo drugače,« je spomnil nadškof Zore.

Mi skušamo ustvariti idealne pogoje

Nadaljeval je, da so sejalci v Jezusovem obdobju najprej posejali seme, potem pa so šli na tisto njivo s plugom in zemljo zorali in s tem spravili seme v zemljo. »Neverjetna logika. Mi bi seveda najprej očistili njivo vsega, kar tja ne sodi, vsakega kamna in vsakega trnja. Seveda bi najprej prekopali vse steze, ki so jih ljudje uhodili preko naše njive. Skušali bi ustvariti idealne pogoje za rast semena in čim boljšo žetev.«

Bog ni čakal na idealne razmere v svetu

Bog pa ne dela tako, je opozoril Zore. »Če malo premislimo, kaj bi se zgodilo, če bi ravnal tako. Če bi Bog čakal, da bi kdor koli izmed nas postal idealna zemlja, očiščena vsake poteptanosti, vsakega kamna, vsakega trnja, bi nikoli ne postal sejalec. Spremenil bi se v večnega čakajočega na idealne razmere za setev.«

Toda Bog ni čakal na idealne razmere na svetu, da pošlje svojega sina. Na svet, ki bi bil vreden rojstva Božjega sina. »Če bi Bog čakal na to, bi še danes skupaj z Izaijem hrepeneli: `Rosite nebesa od zgoraj in oblaki naj dežujejo pravičnost.´«

Jezus seje svojo besedo v nas

Bog je sina poslal na svet, ki je potreboval odrešenje. »Jezus seje svojo besedo v vsakega izmed nas, ne da bi čakal, da bomo postali idealna prst za njegovo setev. To velja za vsakega izmed nas in zaradi tega občudujem Božjo velikodušnost, njegovo neverjetno razsipnost.«

Kolikšen je moj sad?

»Kolikokrat sem že prebral to priliko in druge Božje besede. Kolikokrat sem jo prebral drugim, a kolikšen je sad, v meni in v drugih,« se je vprašal nadškof Zore: »Zelo si želim, da bi bil vsaj trideseteren. Skupaj z vami se zahvaljujem Jezusu, da ne neha sejati. Vsem nam pa naj odpre ušesa, da bo z njimi poslušali.«