Dr. Juraj Batelja na predstavitvi knjige

V Zagrebu so izdali knjigo dr. Juraja Batelje Blaženi Alojzije Stepinac i prognani slovenski svećenici u drugome svjetskom ratu.

Knjigo dr. Juraja Batelje Blaženi Alojzije Stepinac i prognani slovenski svećenici u drugome svjetskom ratu so predstavili 6. februarja v polni dvorani Vijenac na zagrebškem Kaptolu. Prva predstavitev je bila 3. oktobra 2018 v Stepinčevem rojstnem kraju Krašiću.
Knjiga, ki ima 462 strani, prikazuje akcijo blaženega zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca, da se pred nemškim gestapovskim pregonom reši 537 slovenskih duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev. V prilogi je ta Stepinčeva akcija dokumentirana z 104 originalnimi dokumenti.

Pregnanih je bilo 95 redovnikov in 438 škofijskih duhovnikov

Dr. Juraj Batelja je dejal, da ni napisal niti ene trditve, da o njej ne bi imel potrditve v dokumentih iz cerkvenih, državnih, partijskih, Udbinih arhivov ali arhivov mednarodnih organizacij. »To, kar sem raziskoval, bom zapustil v arhivu, da bo lahko Cerkev ali kdorkoli preučeval.«

Spomnil je, da so po okupaciji Slovenije Nemci skoraj vse duhovnike aretirali, zaprli v taborišča in zapore, en del pa so jih s tovornjaki odpeljali čez reko Sotlo v hrvaško Zagorje, od koder so odšli v Zagreb.

Nekateri so v Zagreb prihajali tudi z organiziranimi vlaki. Nadškof Stepinac jih je skoraj vse oskrbel. Dodal je, da so preko meje takrat pregnali 20.000 Slovencev.

Med duhovniki, ki jih je oskrbel nadškof Stepinac, je bilo 95 redovnikov različnih služb in 438 škofijskih duhovnikov, največ jih je bilo iz mariborske škofije.

Stepinčevo ime je zaradi naklonjenosti slovenskim duhovnikom med vojno in po njej z zlatimi črkami vpisano v zgodovino slovenskih škofij in slovenskega naroda.

Več je bilo ubitih med vojno in po njej

Avtor je na predstavitvi dejal, da je nadškof Stepinac »v prihodu slovenskih duhovnikov spoznal trkanje samega Jezusa na vrata Zagrebške nadškofije«.

V knjigi je navedel imena in priimke, osebne podatke vseh pregnanih ter imena župnij, kjer so delovali. Nekateri od njih so tudi izrekli svoja pričevanja v korist nadškofa Stepinca na cerkvenem sodišču v procesu za njegovo beatifikacijo.

Na predstavitvi knjige je posebej imenoval ubite iz vrst slovenskih duhovnikov: dr. Antona Zdešarja in Štefana Bastiča (ubita sta bila pri bombardiranju Jastrebarskega) ter dva velika mučenca, Janeza Kranjca (ubili so ga v Nuniću pri Kistanju) in Janeza Strašeka (ubili so ga po vojni pri Sveticah pri Ozlju). O njih je napisala knjige Polona Jurinić.

Nadškof Stepinac ni bil samo prijatelj, temveč tudi rešitelj pregnanih

Predgovor v knjigi so napisali škofje mariborske metropolije, mariborski nadškof Alojzij Cvikl, celjski škof Stanislav Lipovšek in soboški škof Peter Štumpf.

Poudarili so, kako »nadškof Stepinac ni bil samo prijatelj, temveč tudi rešitelj pregnanih slovenskih duhovnikov, kakor tudi drugih beguncev v času druge svetovne vojne.

Objavljeni dokumenti in posebno pričevanja duhovnikov in redovnikov pregnancev zgovorno pričujejo, da so v zagrebškem nadškofu Stepincu resnično srečali Jezusa Kristusa, Dobrega pastirja in Usmiljenega Samarijana.

Mi slovenski škofje smo hvaležni avtorju, da je v knjigi osvežil korenine globokega prijateljstva ter Stepinčeve povezanosti s Slovenci in s slovensko duhovščino.«