Novi vatikanski državni tajnik nadškof Pietro Parolin je izrazil željo po manj birokracije v Vatikanu. rimska kurija bi morala postati »vitka in gibčna, manj birokratska in učinkovitejša«, je nadškof Parolin dejal v pogovoru za nedeljsko izdajo italijanskega časnika »Avvenire«. To je Parolinov prvi večji pogovor za kak italijanski časnik, odkar je lani oktobra prevzel vodenje državnega tajništva in s tem postal eden izmed najožjih sodelavcev papeža Frančiška. Parolin, ki je bil med leti 2002 in 2009 namestnik vatikanskega zunanjega ministra, 22. februarja letos pa bo prejel kardinalski naziv, je v pogovoru izrazil tudi upanje na novi dialog s kitajskim vodstvom v Pekingu.

Kurija bi morala služiti kot orodje papeža in škofov »današnje Cerkve«, ki se je korenito spremenila. Italijanski nadškof obenem zavrača pretirano negativno podobo notranjih odnosov v Vatikanu in pojasnjuje, kako se kurijo v medijih pogosto prenagljeno in izkrivljeno predstavlja kot kraj zarot in igre za premoč. Posebej vatikansko državno tajništvo bi moralo v izpolnjevanju načrtov papeža Frančiška o duhovni oskrbi postati »zgled za celotno Cerkev«, je Parolin še povedal v pogovoru. V kuriji, tako kot na vseh drugih področjih, kjer je prisotna oblast, obstaja nevarnost zlorabe. Zoper to ne bo zadoščala zgolj reforma struktur, ampak je ob tem nujno potrebno tudi »stalno osebno spreobrnjenje«, je poudaril nadškof.





Sveti oče je lani oblikoval kardinalski svet kot svetovalno telo pri reformi kurije, ki se bo prihodnji teden že tretjič sestal v Vatikanu. V rimski kuriji je trenutno zaposlenih okoli 2.800 sodelavcev.

Glede odnosov s Kitajsko je Parolin povedal, da so po izvolitvi papeža Frančiška v zadnjem času iz Pekinga prišla znamenja »vnovične pozornosti«. »Močno upamo, da se bo lahko udejanilo medsebojno obojestransko zaupanje in razumevanje pri vnovični vzpostavitvi konstruktivnega dialoga s političnimi oblastmi.« Odnosi med Rimom in Pekingom so izjemno zapleteni. Kitajsko vodstvo upošteva le s strani države nadzirano »Patriotsko združenje kitajskih katoličanov«, ki pa ga papež ne priznava. Papežu zvesti katoličani, ki se ne strinjajo z notranjecerkvenimi posegi Pekinga, delujejo v podzemlju. V preteklih letih so pod pritiskom državnega vodstva brez papeževega privoljenja podelili že več škofovskih posvečenj.


Vir: Kathpress
Foto: splet