Najhujša težava grške krize ni zgolj materialna stiska, pač pa vse večje pomanjkanje perspektiv, ki hromi obzorje možnosti in sposobnost preživetja v prihodnosti, tako celotne družbe kot tudi posameznikov, je v pogovoru z avstrijskim pravoslavnim metropolitom Arseniosom in skupino avstrijskih časnikarjev poudaril poglavar polavtonomne pravoslavne Cerkve na Kreti, nadškof Irenaois. »Revščino in materialno pomanjkanje so Grki poznali že po koncu druge svetovne vojne. Današnja novost pa je pomanjkanje usmeritev in ciljev v dejanjih, zaradi česar se je v hudi stiski znašlo predvsem veliko število mladih«, je pojasnil grški nadškof.

Kriza ljudem ne jemlje zgolj delovnih mest, ravni osebnih prihodkov in življenjskega standarda; predvsem jim zamegljuje pogled v prihodnost, saj ljudje ne vedo več, na kaj se lahko uprejo in v kaj lahko usmerijo svoje cilje, za kaj naj delajo in čemu naj se odpovejo. Po besedah nadškofa Irenaiosa so v težkih povojnih letih tamkajšnji prebivalci natančno vedeli, kaj jih čaka na drugi strani, imeli so oporo in usmeritev. Ljudje so se borili za svobodo in samoodločanje in čeprav niso imeli veliko materialnih dobrin, so le redko zapadli v depresijo ali pa se celo zatekli v samomor. Trenutna kriza je opazno zvišala število samomorov v državi in številnim ljudem odvzela upanje na boljšo prihodnost.

»Nekateri vidijo izhod v izselitvi iz države. Najbolj me skrbi za številne mlade, ki zapadajo v nekakšno odrevenelost, ki so nesposobni za kakršno koli odločanje in postavljanje ciljev v prihodnosti«, je svoje bojazni izrazil nadškof na Kreti. Cerkvena sredstva za nudenje finančne pomoči so sicer zelo skromna, toda Cerkev nikogar ne pusti na cedilu: »Pogosto se skušamo približati trpečim, jim vlivamo zaupanje in tolažbo.« Pravoslavna Cerkev si ni nikoli prizadevala za politični vpliv na ljudi, vendarle pa izpolnjuje nenadomestljivo družbeno-politično funkcijo: »Brez Cerkve ne bi bilo nikogar, ki bi v družbi skrbel za povezanost in solidarnost.« Od izbruha krize se znova vedno več ljudi obrača k Cerkvi.Te vedno večje naklonjenosti Cerkvi pa njeni predstavniki ne želijo izkoristiti, saj se Cerkev ne more veseliti življenjskih dram posameznikov in njihovih stisk preživetja; kriza za Cerkev ne predstavlja odskočne deske za pridobivanje novih članov. V luči zgodovine pa se bo morda kriza izkazala kot učiteljica zaupanja v prihodnost in izogibanja preteklih napak. Po mnenju tamkajšnjih cerkvenih dostojanstvenikov so namreč Grki doslej premagali že veliko hujših izzivov. Celo v tako zahtevnem položaju najti blagoslov pa pomeni, da ljudje zavestno izkušajo povezanost križa in vstajenja.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine / O. N.