Nadškof Malte za odpravo obveznega celibata [VIDEO]
Nadškof Malte za odpravo obveznega celibata [VIDEO]
»To verjetno prvič govorim javno in morda se bo nekaterim zdelo krivoverstvo,« toda Cerkev bi morala rimskokatoliškim duhovnikom dovoliti, da se poročijo, je 64-letni Scicluna minuli konec tedna po navedbah spletnega portala Vatican News dejal v pogovoru za Times of Malta. Po besedah predsednika Malteške škofovske konference in pridruženega tajnika Dikasterija za nauk vere je napočil čas za »resno razpravo o tem vprašanju« in »sprejemanje odločitev«. O tej temi je že razpravljal tudi v Vatikanu, vendar se zaveda, da končna odločitev seveda ni odvisna od njega. Scicluna je od leta 2018 predsednik vatikanske komisije za preiskave suma spolnih zlorab pri Dikasteriju za nauk vere in velja za uglednega papeževega svetovalca.
Nekateri duhovniki v prikritih razmerjih
Več stoletij star obvezni celibat za duhovnike je že dolgo predmet javne razprave. »Prvih tisoč let po ustanovitvi Cerkve je bil neobvezen in tak bi moral znova postati,« je prepričan nadškof Scicluna. Nekateri duhovniki imajo že vrsto let romantične zveze, nekateri imajo v teh zvezah skrivaj celo otroke: »To je globalna stvarnost in se ne dogaja samo na Malti.« Rimskokatoliška cerkev je edina krščanska Cerkev, ki vsem svojim duhovnikom nalaga obveznost celibata, je v televizijskem pogovoru pojasnil cerkveni dostojanstvenik in dodal, da je to vendarle predpis in ne dogma, zato bi ga papež Frančišek lahko spremenil.
Pravil ne bi smeli spreminjati zgolj zato, da bi v duhovništvo privabili več moških ali da bi zapolnili vrzeli. Duhovniški poklic mora biti povezan z vero in osebnim odnosom posameznika z Bogom.
Kajti, tako malteški nadškof, »moški lahko dozori, se zaplete v razmerje, ljubi žensko. V sedanjem stanju mora izbirati med njo in duhovništvom, nekateri duhovniki pa se s tem soočajo tako, da skrivaj živijo čustven odnos z drugo osebo.«
Nadškof Scicluna razume ugovor papeža Frančiška, da spremembe obveznega celibata ne bi smeli uvesti z namenom, da se v Cerkvi ublaži kriza poklicev. Kot je pojasnil, pravil ne bi smeli spreminjati zgolj zato, da bi v duhovništvo privabili več moških ali da bi zapolnili vrzeli. Duhovniški poklic mora biti po njegovih besedah povezan z vero in osebnim odnosom posameznika z Bogom.
Kdaj duhovniško posvečenje poročenih mož?
Celibat je torej obvezen za duhovnike v latinskem obredu Katoliške cerkve, ne pa tudi v veliki večini vzhodnih obredov: tam je celibat obvezen le za škofe, spominjajo pri spletnem portalu Crux. Tudi v zahodnih Cerkvah je nekaj poročenih duhovnikov, ko se recimo poročeni protestantski duhovniki spreobrnejo v katolištvo in prejmejo duhovniško posvečenje. Tudi nekdaj poročeni moški so lahko posvečeni v duhovnike, če je bil njihov zakon razglašen za ničnega ali če so vdovci.
Prošnja za Božji blagoslov je priznanje, da ga potrebujemo, in kdo ne potrebuje Božjega blagoslova?
O izjavi Fiducia supplicans
Nadškof je za malteški časnik spregovoril tudi o novem vatikanskem dokumentu, ki pod določenimi pogoji dopušča blagoslov članov isatospolnih zvez. Izjavo Fiducia supplicans je izdal njegov dikasterij za nauk vere. kot je pojasnil časnikarju, to ne pomeni, da Cerkev zdaj odobrava vse, kar istospolno usmerjene osebe počnejo, in da to še vedno ni enako zakonski zvezi. Izjava zgolj pravi: »Kdo smo mi, da bi govorili, kdo lahko prosi za Božji blagoslov in kdo ne? Njegov blagoslov ni vrednostna sodba - ni potrditev vaše popolnosti. Prošnja za Njegov blagoslov je prej priznanje, da ga potrebuješ, in kdo ga ne potrebuje?«
Novi dokument je torej namenjen parom, ki živijo v »ne ravno idealnih razmerah, toda ko prosijo za blagoslov, priznavajo, da v svojem življenju potrebujejo Boga. To je dejanje vere v Njega in Njegovo pomoč,« tako Scicluna. Sicer pa je katoliški nauk »zelo trden« in nadškof je prepričan, »da se o njem ni mogoče pogajati«. Zakonska zveza je zveza med moškim in žensko, odprta za sprejemanje otrok. Navsezadnje sta moška in ženska spolna celica tisti, iz katerih je ustvarjen otrok, je pojasnil nadškof: »Toda to ne pomeni, da ne obstajajo tudi drugi ljubezenski odnosi, ki si prav tako zaslužijo Božji blagoslov, in občudujem in blagoslavljam te pare za njihovo prizadevanje, da bi resnično ljubili drug drugega.«