Nadškof Jurkovič: epidemija je povečala družbeno razslojevanje
Nadškof Jurkovič: epidemija je povečala družbeno razslojevanje
Foto: Radio Ognjišče
Radio Ognjišče je v pogovorni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve gostilo vatikanskega predstavnika pri Organizaciji Združenih narodov v Ženevi, nadškofa Ivana Jurkoviča. Nadškof Jurkovič je komentiral več aktualnih tem, med drugim tekmo za cepivo proti koronavirusni bolezni 19, migracije in drone.
Kot je pojasnil, je epidemija novega koronavirusa spremenila tudi delo diplomatov. Urad nadškofa Jurkoviča, ki je po izobrazbi tudi računalničar, se je hitro prilagodil novim razmeram. Po njegovih besedah je njihov urad »najbolj avtomatiziran od vseh uradov Svetega sedeža po svetu«.
Organizacija Združenih narodov ima urade na sedežu v New Yorku, toda večina jih je v Ženevi, kjer je tudi sedež Svetovne zdravstvene organizacije. Združene države Amerike nameravajo iz nje istopiti, zaradi česar je Vatikan zelo zaskrbljen. Po besedah nadškofa Jurkoviča brez Združenih držav Amerike ni pravega mednarodnega življenja in odločitev, da ZDA izstopijo iz WHO, je to organizacijo oslabila. Poleg tega gre pri poslovanju organizacije za velik denar.
V boju proti koronavirusu sodelujejo vsi razen farmacevtske industrije
Nadškof Jurkovič, ki je pred leti kot nuncij deloval v Rusiji, je komentiral tudi tekmo iskanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, ki ga je Rusija registrirala kot prva. Pojasnil je, da ta država v preteklosti ni imela posebnih dosežkov v farmaciji, zato je tudi takoj pograbila vse, kar so proizvedli slovenski farmacevti. »Sveti sedež in papež imajo jasno stališče, da mora biti cepivo dostopno za vse.« Najbolj žalostno pa je, da v boju proti koronavirusu sodelujejo vse organizacije, vse ustanove, policija, prevozniki, vsi, razen farmacevtske industrije, kjer vsak svoje dosežke ljubosumno skriva zase.
Epidemija novega koronavirusa je po besedah nadškofa Jurkoviča povečala tudi družbeno razslojevanje. Ljudje po svetu živijo slabo in kot si je nekdaj predstavljal gost radijskega pogovora, naj bi šlo pri tem za okoli 30 odstotkov svetovnega prebivalstva, v resnici pa jih zelo slabo živi kar 70 odstotkov.