Vest o imenovanju 67-letnega Gänsweina, naslovnega nadškofa Urbisaglie in častnega prefekta papeške hiše, so danes sporočili iz Vatikana. Gänsweinova uradna rezidenca nuncija v baltskih državah bo litovska prestolnica Vilna.

Sin kovača in gospodinje

Georg Gänswein je odraščal kot najstarejši sin Alberta in Gertrud Gänswein z mlajšima bratoma in mlajšima sestrama v kraju Riedern am Wald v južnem Schwarzwaldu. Njegov oče je kot predstavnik sedmega rodu vodil kovačijo in pozneje podjetje za kmetijske stroje v domačem kraju ter bil dejaven v krajevni politiki. Gänsweinova mati je bila gospodinja.

Nadškof Gänswein je bil osebni tajnik Josepha Ratzingerja od leta 2003 do njegove smrti 31. decembra 2022.

Leta 1976 je Georg Gänswein opravil maturo na gospodarski gimnaziji v Waldshutu. Nato se je vpisal v Kolegij sv. Karla Boromejskega ter v letih med 1976 in 1979 študiral teologijo in filozofijo na Univerzi v Freiburgu, med 1979 in 1980 pa na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu.

Kardinal Ratzinger, ki je pozneje postal papež Benedikt XVI., ga je leta 2003 imenoval za svojega osebnega tajnika. Gänswein je to ostal tudi po Benediktovi upokojitvi leta 2013 do njegove smrti 31. decembra 2022. Nemški nadškof od julija 2023 živi v svoji domači škofiji Freiburg brez posebne zadolžitve.

Nadškof Gänswein s papežem Frančiškom. FOTO: Vatican Media

Nove naloge po prestani »kazni«?

Po mesecih čakanja in številnih ugibanjih v medijih je zdaj torej uradno: nadškof Gänswein prevzema nove naloge v Katoliški cerkvi. Imenovanje na položaj apostolskega nuncija pomeni »konec neobičajnega študijskega dopusta«, kot so zapisali pri avstrijskem Kathpressu, saj mednarodno priznani in izkušeni duhovnik leto dni ni imel nobenih posebnih zadolžitev.

Obdobje, ki mu ga je papež Frančišek odredil v domači škofiji, ni bilo nikoli uradno razglašeno za »kazen«, vendar po mnenju Kathpressa cerkveni voditelj »ni pustil nobenega dvoma, da je bilo tako mišljeno«. Srž težav naj bi bila objava knjige, ki svetemu očetu ni bila po volji.

Nove naloge, ki čakajo nadškofa Gänsweina, so več kot zgolj obliž na rano »prisilnega dopusta« ...

Ne zgolj obliž na rano

Nove naloge, ki čakajo nadškofa Gänsweina, so več kot zgolj obliž na rano »prisilnega dopusta«: tri baltske republike so namreč resničen izziv, tako v cerkvenem kot v političnem smislu, ugotavljajo pri Kathpressu.

Katoliška cerkev, ki je še posebej močna v Litvi in delno tudi v Latviji, na tem območju velja za precej konservativno - podobno kot na Poljskem. Dejstvo, da Frančišek tja pošilja Gänsweina, ki se prav tako nagiba h konservativnemu taboru, piše Kathpress, je z vidika cerkvene politike neobičajno: argentinski papež v »konservativne utrdbe« raje pošilja ljudi, ki se v celoti strinjajo z njegovo usmeritvijo, da bi to spodbujali tudi v državah gostiteljicah.

Poleg tega baltske države niso enostavno območje z vidika ekumenizma: v Latviji in Estoniji se mora Katoliška cerkev sporazumevati z močnimi protestantskimi ter (pod ruskim vplivom) pravoslavnimi cerkvenimi voditelji in občestvi.

Odprto ostaja vprašanje, ali bo Vilna končna postaja v Gänsweinovi karieri.

Potreba po diplomatskih veščinah

Tudi z geopolitičnega vidika so baltske države, ki so bile do leta 1990 del Sovjetske zveze in katerih pristanišča in trgovinski tokovi prek Baltskega morja še vedno vzbujajo rusko poželenje, zelo zahtevno območje. Nihče drug v Vzhodni Evropi ne podpira Ukrajine v vojni proti Rusiji tako močno kot prav baltske države. In kljub številnim ruskim manjšinam nikjer drugje ni tako glasna protimoskovska retorika v politiki. Tudi tu bodo gotovo potrebne diplomatske sposobnosti nuncija, ki bo v papeževem imenu deloval v prid miru in razorožitve.

Odprto ostaja vprašanje, ali bo Vilna končna postaja v Gänsweinovi karieri: njegov predhodnik na tem položaju je zdaj papežev veleposlanik v Republiki Italiji – s čimer se je povzpel na eno najpomembnejših stopničk v vatikanski diplomaciji. Dva druga njegova predhodnika sta po bivanju v Vilni napredovala na nunciaturo na Dunaju.