V najnovejšem, izredno odkritem pogovoru se nadškof Georg Gänswein spominja zadnjih burnih mesecev pontifikata Benedikta XVI. in pojasnjuje svoj pogled na novi slog papeževanja papeža Frančiška.

V pogovoru, objavljenem v torkovi izdaji italijanskega dnevnika »Il Messaggero«, je nemški nadškof povedal, da je opravljanje nalog prefekta Papeške hiše in obenem nadaljevanje tajniškega položaja pri nekdanjem papežu Benediktu XVI. »pravi izziv, ne glede na količino dela, ki ga je potrebno opraviti«. »Saj bi prosil za nasvet svojega predhodnika, pa ga ni, saj pred menoj še nihče ni opravljal te dvojne naloge«, je pojasnil nadškof Gänswein in dodal: »Delam po zdravi pameti in se trudim po svojih najboljših močeh.«

57-letni nadškof Gänswein je bil od leta 2003 osebni tajnik kardinala Josepha Ratzingerja, ta položaj pa je ohranil do lanskega leta, ko ga je Benedikt XVI. imenoval za prefekta Papeške hiše. Še vedno opravlja tajniške posle za upokojenega papeža in z njim biva v nekdanjem samostanu v Vatikanskih vrtovih. Kot prefekt Papeške hiše skrbi za notranjo organizacijo gospodinjstva papeža Frančiška ter nadzoruje upravljanje in delovanje vseh njegovih članov.

Nemški prelat, ki je svojo vlogo opisal kot »most med dvema papežema«, pojasnjuje, kako »udejanja besede papeža Frančiška: ne zapri se vase in ne boj se; na ta način mirno premagujem vsakodnevne obveznosti«. Na koncu dodaja: »Tako služim Gospodu in Cerkvi.« Kot je dejal, je imel sprva nekaj pomislekov glede prevzema položaja prefekta Papeške hiše. »Priznam, da sem imel nekaj težav, nekaj neprijetnih izkušenj zaradi nerazumevanja in zavisti, toda vse to se je kasneje umirilo.«

Na vprašanje o Benediktu XVI. nadškof Gänswein odgovarja: »Dobro mu gre, moli, bere, posluša glasbo. Posvetil se je korespondenci, ki je izjemno obsežna, sprejema pa tudi veliko obiskov.« Pove še, da se z upokojenim papežem vsak dan malce sprehodita po samostanskem vrtu in molita rožni venec. »Vsak dan je skrbno načrtovan«, pojasnjuje tajnik nekdanjega papeža.

Ko se spominja zadnjih dni pontifikata Benedikta XVI., nadškof Gänswein pove, da njegova odpoved zanj ni bila »popolno presenečenje«. »Njegovo odločitev sem poznal že dlje časa, toda o njej nisem nikoli z nikomer spregovoril. Trenutek, ko je napovedal svoj odstop, 11. februarja letos, bo neizbrisno ostal v mojem spominu.« Odhodu Benedikta XVI. 28. februarja so sledili »težki dnevi«. »Nikoli ne bom pozabil, kako sem s solzami v očeh ugasnil luči v papeževem stanovanju«, je povedal Gänswein. »Nato avtomobilska vožnja do pristajališča za helikopterje, polet v Castel Gandolfo, prihod, še zadnje slovo Benedikta XVI. na balkonu papeške letne rezidence. In potem so se vrata palače zaprla.«

Po njegovih besedah je bil celoten mesec marec izjemno težak, saj so živeli v negotovosti, kdo bo izvoljen na papeški položaj. »Na srečo sva z novim papežem že na začetku vzpostavila odnos medsebojne naklonjenosti in spoštovanja, čeprav sta Benedikt in Frančišek človeka s povsem različnim slogom in osebnostjo. Nekateri poskušajo to razlagati kot nasprotni smeri v delovanju Cerkve, vendar to sploh ne drži.«

Še globji pogled v preteklost nadškofa Gänsweina ponese v obdobje afere Vatileaks, ko je bil aretiran nekdanji majordom Benedikta XVI., Paolo Gabriele, zaradi izdajanja zaupnih dokumentov iz papeževe pisarne, in ko je s položaja predsednika Vatikanske banke IOR odstopil Ettore Gotti Tedeschi. »Tega trenutka se dobro spominjam«, pojasnjuje Gänswein in dodaja, da za razliko od javnega mnenja med obema dogodkoma ni nikakršne povezave; šlo je pač za nesrečen splet okoliščin, »četudi se morda zdi malce zlovešče«.

Gotti Tedeschija so izključili iz Vatikanske banke zaradi suma malomarnega poslovanja. Nekateri opazovalci so ugibali, da je bil vpleten v izdajo papeževih dokumentov italijanskim medijem, vendar so to vedno zanikali in takšno stališče podpira tudi nadškof Gänswein. »Benedikt XVI., ki je Gottija imenoval na položaj predsednika IOR, da bi nadaljeval s preglednim poslovanjem banke, je bil presenečen, zelo presenečen, da tedanji predsednik ni dobil zaupnice. Papež ga je visoko cenil in ga je imel rad, toda takrat se je odločil, da se ne bo vmešaval v tuje odločitve, iz spoštovanja do tistih, ki so pristojni za reševanje tovrstnih vprašanj. Po izglasovani nezaupnici je Benedikt, čeprav se z njim ni mogel sestati, na diskreten in primeren način ostal v stiku z Gotti Tedeschijem.«

Glede papeža Frančiška nadškof Gänswein pove, da se »trudi vse bolj razumeti, kaj pomeni 'uboga Cerkev'«, o kateri ves čas govori novi papež. »Ne gre za sociološki, ampak za teološki izraz«, pojasnjuje Gänswein. »V središču je ubogi Kristus, iz njega pa izhaja vse drugo.« Po besedah nemškega nadškofa je papežev pristop v skladu z njegovim delovanjem na položaju nadškofa v Buenos Airesu. Kot dušni pastir deluje z osebnim zgledom in kot »dragoceni pričevalec«.

Malce dvoma je imel nadškof Gänswein glede besede »revolucija«, ki so jo v zvezi z novim papežem uporabljali nekateri množični mediji. »Seveda, nekatera dejanja in pobude papeža Frančiška so presenetili in še vedno presenečajo«, pojasnjuje nadškof. »Toda povsem običajno je, da sprememba pontifikata prinese tudi spremembe na različnih ravneh.« Novi papež, kot pravi, si mora okoli sebe sestaviti ekipo zaupanja vrednih sodelavcev, »toda pri tem ne gre za revolucijo; gre preprosto za vodstveno dejanje in odgovornost«. Ustanovitev komisije osmih kardinalov svetovalcev pri reformi kurije je po besedah nadškofa Gänsweina »precejšnje presenečenje«, vendar je še prezgodaj, da bi napovedovali kakršne koli dokončne rezultate. Ga pa močno zanima, je povedal nadškof, kaj se bo iz tega razvilo.

Nadškof Gänswein tudi ostro zavrača domneve, da bi v katoliški Cerkvi trenutno lahko imeli »papeža in protipapeža«. »Imamo papeža na Petrovem sedežu in imamo upokojenega papeža«, pojasnjuje. »Kdor koli pozna Benedikta XVI., ve, da ta bojazen ne obstaja. Nikoli se ni vmešaval in se ne vmešava v vodenje Cerkve, to preprosto ne sodi k njegovemu slogu. Teolog Ratzinger tudi dobro ve, da bi vsaka njegova beseda lahko hitro pritegnila pozornost javnosti in da bi vse, kar bi povedal, brali kot podporo ali pa nasprotovanje njegovemu nasledniku.«

»Zato pač javno ne bo nikoli posredoval«, zaključuje Gänswein. »Na srečo med njim in papežem Frančiškom vlada odnos iskrenega spoštovanja in bratske naklonjenosti.«

Vir: National Catholic Register
Foto: splet