Danes stopa v veljavo mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je potrdilo 50 držav. Kot poroča STA, pravno zavezujoča mednarodna pogodba prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkušanje, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter grožnje z njim. Generalna skupščina Združenih narodov je dokument potrdila 7. julija 2017 s podporo 122 držav. Jedrske države ter članice zveze Nato, tudi Slovenija, k pogodbi niso pristopile, ker se jim v določenih delih zdi preveč skrajna in nestvarna.

O prizadevanjih Svetega sedeža pri omenjeni pogodbi je za Radio Vatikan spregovoril vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher.

Kot je pojasnil, je uporaba jedrske energije za vojne namene nemoralna, prav tako tudi posedovanje jedrskega orožja. 24. novembra 2019 je papež Frančišek pred Spomenikom miru v Hirošimi pozval k svetu, ki bi bil končno osvobojen jedrskega oboroževanja. Enajst mesece pozneje, oktobra lani, je bila potrjena Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (NTP), ki začne veljati v petek, 22. januarja.

Jedrsko orožje sodi v kategorijo drugih orožij za množično uničevanje

Po Gallagherjevih besedah do sprejetja Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja leta 2017 ni bilo nobenega mednarodnega pravnega akta, ki bi izrecno prepovedoval to vrsto orožja, in začetek njegove veljavnosti zapolnjuje to vrzel med različnimi tipologijami orožja za množično uničevanje. Glavni cilj pogodbe, pojasnjuje nadškof, je »prepoved jedrskega orožja na jasen način, s tem da ga uvrstimo v kategorijo drugih orožij za množično uničevanje, kot so kemična in biološka, ki so že prepovedana. Na ta način tudi jedrsko orožje umeščamo med tista orožja, katerih uporabo in posedovanje je treba vedno znova ožigosati in ji vzeti legitimnost. To je eden od razlogov, zakaj se je Sveti sedež zavzemal za veljavnost pogodbe in je dejavno sodeloval v procesu njegove priprave. Mnoga njena določila na neposreden ali posreden način izpostavljajo središčnost človeške osebe, humanitarno paradigmo in tesno povezavo pogodbe z mirom.«

Nadškof Gallagher v pogovoru izpostavlja, da je »nujno treba nadaljevati z zavzetim delom vseh, vladnih in nevladnih akterjev; treba je povečati trud za zoperstavljanje pritiskom proti multilateralizmu in preseči dinamiko sumničavosti in nezaupanja«. Obstaja pa še en pomemben vidik, ki ga NTP v polnosti priznava: pomembnost tako vzgoje za mir in razorožitve v vseh vidikih kot ozaveščanje o tveganjih in posledicah jedrskega orožja za sedanje in prihodnje generacije. Tudi vzgoja in ozaveščanje predstavljata dve pomembni ploščici, ki prispevata k sestavljanju mozaika sveta, osvobojenega jedrskega orožja, ki zahteva prizadevanje za pomembne pobude za pospeševanje kulture, ki zavrača te naprave, kulture življenja in miru, kulture skrbi.


FOTO: Tatjana Splichal

Mir in varnost morata biti zgrajena na dialogu in solidarnosti

Glede »zastraševanja« in razmer, v kakršnih se je svet znašel zaradi novega koronavirusa, je nadškof Gallagher povedal, da »epidemija koronavirusne bolezni veliko uči: ena od lekcij, ki se jih lahko naučimo, je pomen vnovičnega premisleka o našem pojmu varnosti. Mir in mednarodna varnost ne moreta sloneti na grožnji vzajemnega rušenja ali popolnega uničenja, niti ne na ohranjanju ravnovesja moči ali na urejanju odnosov tako, da se s 'pravom moči' podpira 'moč prava'. Mir in varnost morata biti zgrajena na dialogu in solidarnosti, pravičnosti, celostnem človeškem razvoju, spoštovanju temeljnih človekovih pravi, skrbi za stvarstvo, pospeševanju vzgojnih in zdravstvenih struktur, vzpostavljanju zaupanja med narodi.«

Nadškof Gallagher na koncu še pojasni, da je »s tega vidika treba iti čez jedrsko zastraševanje«: »Uresničitev sveta, ki bo brez jedrskega orožja, se umešča v to dolgoročno strategijo, ki temelji na zavedanju, da je vse povezano; v tisto perspektivo celostnega okoljevarstva, ki jo zelo poudarja papež Frančišek v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod. NTP gre v to smer. To strategijo lahko gradimo le prek dialoga, ki je trdno usmerjen v skupno dobro in ne v strupene ali samosvoje interese.«