Nadškof Cvikl sodelavcem in prostovoljcem Karitas: Služenje nas približuje Bogu
Nadškof Cvikl sodelavcem in prostovoljcem Karitas: Služenje nas približuje Bogu
Srečanje na Ponikvi so sicer začeli z molitveno uro. Nadškof Cvikl se je v uvodu pridige naslonil na priliko o pogoltnem bogatašu in ubogem Lazarju: »Jezus želi s to priliko nagovoriti konkretnega človeka, tudi mene in vse vas, prostovoljci in sodelavci Karitas. Želi nam še bolj približati lepoto svojega evangelija in nas hkrati soočiti s problemi, ki jih kot sodelavci Karitas vsak dan srečujemo in opažamo pri svojem delu in poslanstvu.«
Pri zlorabi bogastva gre za zlorabo na račun drugega
Bogataš predstavlja človeka, ki je postal suženj denarja in uspeha, Lazar, kar v hebrejščini pomeni »Bog pomaga, Bog prihaja na pomoč«, pa reveža, ki ima veliko zaupanje v Boga, je razložil nadškof: »Zanimivo je, da Jezus bogatašu ne očita njegovega imetja in premoženja. Prav tako tudi Lazarja ne postavlja v ˝Abrahamovo naročje˝ zato, ker je ubog. Ne bomo obsojeni zaradi tega, ker smo v življenju nekaj imeli. Tudi rešeni ne bomo že s tem, če bi bili brez vsakega premoženja. Obsoja pa Jezus zlorabo bogastva, saj gre zloraba vedno na račun nekoga drugega – zato ob zlorabi vedno nekdo nastrada, obuboža.«
Služenje nas približuje Bogu
Zbrane na Ponikvi je nadškof Cvikl povabil, naj delajo, kot je učil Jezus, ko je dejal: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte (Mt 10,8)« in nadaljeval, da se na prvi pogled zdi, da če posvečamo čas drugim, to pomeni izgubljati čas, a po njegovih besedah je nasprotno. »Postane veliko bogastvo za tistega, ki daruje svoj čas in energijo. Nesebično služenje nas približuje Bogu, napolnjuje naša srca z veseljem in nas notranje bogati. Vesel sem, da je med nami tudi vedno več mladih, ki to v sebi odkrivajo; še posebej to postaja očitno znotraj naše »Mlade karitas – Young caritas«, kjer mladi znova in znova povedo, da jim sodelovanje pri Karitas pomaga pri njihovi osebni rasti.«
Ne le ekonomska, pač pa tudi duhovna rast
»Pravi napredek določenega naroda se ne meri zgolj po ekonomskem bogastvu, še manj po tem, koliko sredstev vlaga neka dežela za oboroževanje in razvojne projekte, veliko bolj pomembno je, koliko pozornosti namenjamo zdravju ljudi in kako skrbimo za njihovo človeško in duhovno rast,« poudarja predsednik Slovenske karitas in spomnil, kako velik val solidarnosti in prostovoljstva so povzročile letošnje poletne ujme: »Hvala Bogu, tudi naša Karitas se je ob tem izkazala in je pred javnostjo dokazala svojo verodostojnost. Vesel sem vseh, ki ste imeli pogum, da ste šli od hiše do hiše, od družine do družine, od človeka do človeka …«
Celotna pridiga nadškofa Cvikla.doc
Bog nas kljub preizkušnjam ne zapušča
Ob koncu se je mariborski nadškof zahvalil vsem sodelavcem Slovenske in Škofijskih karitas ter vsem sodelavcem po župnijah. »Ljudem v stiski prinesemo upanje takrat, ko v nas prepoznajo zastonjsko ljubezen. Takrat namreč spoznajo, da niso prepuščeni samemu sebi, da jih Bog kljub preizkušnji ne zapušča, ampak jim tudi po vaši dobroti in solidarnosti prihaja naproti. Jezus nas krepča in nam zagotavlja, da z nami nosi breme našega služenja in poslanstva. Prosimo tudi Marijo, Božjo Mater, da sprejme v svoje varstvo vse, ki so jih prizadele letošnje ujme, vse utrujene, bolne, onemogle in naj nam pomaga, da bi lahko vsem tem ljudem prinašali tolažbo, pomoč, bližino in »upanje za vse«!«, je pridigo sklenil nadškof.
Po maši so se prostovoljci »preselili« na sejmišče v Celje. Tam je Škofijska karitas Celje za vse pripravila enolončnico. Delili so jo sodelavci škofijskih Karitas na čelu z nadškofom Alojzijem Cviklom.