»Sveti Duh je tisti, ki ne razsvetli samo razuma, ampak ogreje tudi naša srca. Razum brez srca ustvari inteligenco, ki je ozka in hladna, saj na človeka gleda samo kot na bitje razuma, ki se naslanja samo na dokaze in raziskave, ne dopušča pa obstoja živega Boga, njegove Besede in njegovega vstopanja v naš svet in v naše odnose,« je v uvodu pridige izpostavil nadškof Cvikl.

Iz malih semen resnice počasi rastemo

»Ozek razum, ki je prikrajšan za delovanje Svetega Duha, začne razlikovati resnice, primarne in sekundarne, pomembne in manj pomembne, življenjske od neživljenjskih, moralno obvezne od tistih, ki si jih vsak izbira po svojem okusu, ... kajti merilo sem samo jaz,« je poudaril Cvikl in dodal, da kadar Sveti Duh vodi naša srca in razsvetljuje naš razum, »je vse to poenoteno in dobi novo perspektivo. Našo pot začnemo sprejemati kot rast iz manj k več, od preprostega k bolj zahtevnemu, od začetnega spoznanja k vedno popolnejšemu. Iz malih semen resnice počasi rastemo k popolni resnici, od skromne ljubezni do tiste darujoče, ki nam jo razodeva Božji Sin na križu.«

Kadar Sveti Duh vodi naša srca in razsvetljuje naš razum, je vse to poenoteno in dobi novo perspektivo. (Alojzij Cvikl, mariborski nadškof)

Cerkev je prostor življenja

»Tudi jaz vam ponavljam za svetnikom in župnijskim zavetnikom, »potrudite se, da boste Cerkev.« Še enkrat ponovim. »Potrudite se!« Cerkev je šola učenja živeti kot skupnost. Če nas svet uči in utrjuje v »jaz« in »zame« ter »meni«, potem je Cerkev prostor izrekanja »jaz in ti«, »midva« in »mi«. Cerkev ni prostor ideje in abstrakcije, Cerkev je prostor življenja.«

FOTO: Jože Potrpin

Vabilo na pot sinodalnosti

Nadškof Cvikl je študentke in študente povabil na pot sinodalnosti. »Vse krajevne Cerkve so pristopile k temu procesu, ki ima za cilj »sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo«. To je čas, ko smo povabljeni, da bolj prisluhnemo Sv. Duhu, po njem pa drug drugemu in se krepimo kot Cerkev. Tudi vaša župnija je povabljena na pot sinodalnosti – pot skupne hoje v poslušanju in odkrivanju talentov.«

To je čas, ko smo povabljeni, da bolj prisluhnemo Sv. Duhu, po njem pa drug drugemu in se krepimo kot Cerkev. (Alojzij Cvikl, mariborski nadškof)

Nadaljeval je, da se ne bo nič spremenilo v naših občestvih, če bomo le govorili o sinodalnosti, saj jo moramo prenašati v življenje s tem, da se učimo srečevati drug drugega s srcem, v vsej iskrenosti in s spoštovanjem. »Vsako srečanje zahteva odprtost, pogum in pripravljenost biti nagovorjen. Vsi vemo, da se pravo srečanje rodi iz poslušanja. Tukaj smo dostikrat šibki, kajti na naših srečanjih ne znamo ustvarjati resničnega ozračja poslušanja. Potreben je napor in želja, da pustimo vsakemu, da se lahko izrazi in da dobi občutek, da je bil slišan.«

FOTO: Jože Potrpin

Drug drugemu v spodbudo in pomoč

Mariborski nadškof je v zaključku pridige študentom položil na srce, da »ob življenju v Univerzitetni župniji ne sme trpeti vaš študij. Obratno, mora vas spodbujati, da ta čas strokovne formacije kar najbolje izkoristite, pa tudi, da ste drug drugemu v spodbudo in pomoč. Naj bo letošnje akademsko leto za vas, študentke in študenti, za vas, profesorice in profesorji, za vas, ki vodite študentsko pastoralo, prežeto z Božjim blagoslovom in naj obrodi bogate sadove! Naj nas spremlja priprošnja bl. A. M. Slomška in varstvo nebeške Matere Marije!«

Celotna pridiga nadškofa Cvikla je v priponki.Pridiga nadškofa Cvikla ob začetku akademskega leta.pdf

Še nekaj fotografij s svete maše avtorja Jožeta Potrpina.

1/8