Včasih imamo občutek, da je naše življenje nepopolno, zato smo razočarani in nepotešeni, obenem nas velikokrat spremlja misel, da to, kar delamo in za kar se trudimo, nima smisla – in to je ena največjih skušnjav, ki nas odvrača od prizadevanja za dobro, pri čemer svoje naredi tudi javno mnenje, ki nam kaže, da se ne splača biti dober, ko nam govori, kako dobro se godi tistim, ki imajo pred seboj le sebe in svoje koristi, je svoj nagovor začel nadškof Cvikl.

Prosimo Marijo, da bi bil naš pogled vsak dan usmerjen k Bogu in bi se znali zahvaljevati za vse velike reči, ki smo jih deležni. Tako se bo naše srce napolnjevalo z dobroto, ki jo bomo lahko podarjali naprej.

Kaj hromi naš pogum in željo delati dobro?

»Kaj najbolj hromi naš pogum in željo delati dobro? To je strah in dvom, da je vse naše prizadevanje zastonj, naš trud zaman, da se nič ne pozna pri izgradnji lepšega in boljšega sveta,« je v pridigi, ki jo je mogoče v celoti prebrati TUKAJ, izpostavil nadškof. Današnji praznik pa nam želi predstaviti Marijino življenje kot polno življenje, združeno z Bogom in odprto za Božje namige.

Marijino življenje ni vase zaprto

»Marijino življenje ni vase zaprto, ki išče svoje koristi, ampak je življenje žene, ki želi to, kar je prejela, deliti naprej. Ni tista, ki poseduje, temveč tista, ki ponuja to, kar ji je bilo podarjeno. Ne utaplja se v svojih težavah, ampak vstane in se takoj poda na pot, da bo v oporo sorodnici Elizabeti. Poslanstva ne doživlja kot svoje zadovoljstvo, temveč kot čas, velikodušno in zastonjsko podarjen drugim. Ko ugotovi, da je sorodnica ne potrebuje več, se umakne.«

Delati dobro se mi zdi kot rešitev in izhod iz situacije, v katero smo ujeti, kajti povezuje vse ljudi, ne glede na ideološke ali verske različnosti, in ustvarja kulturo srečevanja, ki je osnova za spoštovanje drug drugega.

Kako se učiti delati dobro?

Tudi naše prizadevanje za dobro, če ga združimo z Bogom, kot je to delala Marija, ne bo nikoli uničeno, pa čeprav nas bo pri tem oviral skušnjavec, ki ima veliko obrazov. Kako se učiti delati dobro, se je vprašal Alojzij Cvikl: »Delati dobro ni lahko. Tega se moram učiti dan za dnem. Papež Frančišek pravi, da je prvi korak 'oddaljiti se od tega, kar je slabo, in se odločiti za to, kar je dobro. To je pot spreobrnjenja. Zato je prvi korak pot osvobajanja in učenja'.«

Ljubezen do bližnjega je izraz ljubezni do Boga

Polni smo besed o tem, kaj je dobro, kaj bi lahko bilo boljše; a bolj kot besede so potrebna konkretna dejanja. »Ljubezen do bližnjega je izraz ljubezni do Boga. Tu si ne moremo postaviti nekih meja, kajti za Gospoda je edina meja ljubiti brez meja. Po eni strani zato, ker mu nikoli ne bomo mogli biti dovolj hvaležni za to, kar je On naredil za nas; in po drugi strani, ker se Božja ljubezen vedno razodeva v preobilju, nepreračunljivo in brezmejno,« je poudaril mariborski nadškof.

Kaj najbolj hromi naš pogum in željo delati dobro? To je strah in dvom, da je vse naše prizadevanje zastonj, naš trud zaman, da se nič ne pozna pri izgradnji lepšega in boljšega sveta

Ustvarjanje kulture srečevanja

Sedanji svet v ospredje postavlja materialno, zemeljsko, v ozadje pa vrednote in to, kar je duhovnega, božjega. V medsebojnih odnosih ne najdemo skupnega jezika, zato so razdalje med nami vse večje, s tem pa rasteta nezaupanje in volja delati za skupno dobro. »Delati dobro se mi zdi kot rešitev in izhod iz situacije, v katero smo ujeti, kajti povezuje vse ljudi, ne glede na ideološke ali verske različnosti, in ustvarja kulturo srečevanja, ki je osnova za spoštovanje drug drugega,« je primaknil msgr. Cvikl.

Zagotovilo, da ima življenje cilj

»Marija je bila vse življenje povezana z Bogom, vse svoje napore in delo je združevala z Bogom in je tudi v največji zapuščenosti verovala, upala in ljubila ter bila zato vzeta k Bogu. S tem je Bog tudi nam pokazal, kam vodi naše življenje, in tudi nam dal zagotovilo, da ima življenje cilj. To je sporočilo upanja. Marija nas danes spominja, da Bog vsakega od nas kliče k sebi. To niso lepe besede, je resnica. Ta 'srečen konec' ni kot pobožna utvara ali lažna tolažba. Je stvarnost, živa in resnična.«

Marija je bila vse življenje povezana z Bogom, vse svoje napore in delo je združevala z Bogom in je tudi v največji zapuščenosti verovala, upala in ljubila ter bila zato vzeta k Bogu.

Prosimo Marijo, da bi bil naš pogled vsak dan usmerjen k Bogu

Nadškof Cvikl je ob koncu pridige še dejal, da Marija hodi pred nami po poti vere, na katero smo stopili pri krstu, ko smo – kakor Marija – svoje življenje povezali z Jezusom: »Današnji praznik nam oznanja zmago Kristusa nad smrtjo, ki pa ni samo njegova zmaga, temveč jo obljublja tudi nam, če bomo šli po poti za Njim in delali dobro. Prosimo Marijo, da bi bil naš pogled vsak dan usmerjen k Bogu in bi se znali zahvaljevati za vse velike reči, ki smo jih deležni. Tako se bo naše srce napolnjevalo z dobroto, ki jo bomo lahko podarjali naprej.«