Nadškof Cvikl je spomnil, da se na praznik obiskanja device Marije srečata dve ženi, »ki pričakujeta rojstvo otroka: Marija, ki je v cvetu mladosti, in sorodnica Elizabeta, ki je že v letih«. Ob tem je citiral zapisal sv. Jakob iz Saruga, ki je o tem srečanju zapisal: »Zagledali sta se mladenka in starka – kot pravijo, sta se jutro in večer srečala, da bi se poljubila. Marija je jutro in nosi Sonce pravičnosti, Elizabeta pa je večer, ki nosi zvezdo luči. In prišlo je jutro in pozdravilo svojo družico, večer, in večer je bil ganjen, ko ga je jutro poljubilo.«

Marija je sposobna iti prek sebe

Marija je po besedah nadškofa Cvikla žena, ki je odprta, ki se pusti nagovoriti, je sposobna iti prek sebe, vidi drugega prej, kot sebe. »Ob novici, da bo postala mati Odrešenika, bi se lahko zaprla vase in se začela pripravljati na to svoje izredno poslanstvo. Toda ona se je v naglici odpravila na dolgo pot k svoji sorodnici Elizabeti, da bi ji bila v pomoč in oporo. Marija je ob obisku sorodnice Elizabete v sebi nosila Njega, ki je odraz Božje ljubezni do človeka. Zato jo sorodnica Elizabeta pozdravi: »Blagoslovljena ti med ženami« in Marija na ta pozdrav odgovori s hvalnico, ki je zahvala za vse, kar ji je storil Gospod.«

FOTO: J. S.

Sprejeti Boga pomeni, da mu damo prvo mesto

Vsak od nas je poklican, da sprejme Boga in mu pripraviti prostor v svojem življenju, je dejal nadškof: »To je naš poklic. Ni pa ta poklic lahek, kajti mi bi radi Boga imeli v svoji posesti, zato ga nismo vedno pripravljeni celostno sprejeti v naše življenje. Sprejeti Boga v naše življenje pomeni, da mu damo prvo mesto in da smo tega veseli. Marija ga je celostno sprejela in se mu dala na razpolago, zato jo je lahko izbral za Mater Božjega Sina.«

FOTO: J. S.

»Marija in Elizabeta nas učita, kako sprejeti druge«

A če želimo sprejeti drugega, moramo izstopiti iz nas samih, iz svojega doma, je vernike nagovoril Cvikl, »se podati na pot, kot je to storila Marija. To pa pomeni, da smo sposobni iti iz sebe, odpreti naše srce, da ne gledamo in ocenjujemo drugega po naših merilih, ampak prepoznamo v drugem Božji načrt«.

XVI. redno zasedanje škofovske sinode bo potekalo v Rimu v dveh obdobjih, in sicer v razmaku enega leta. Prvo bo od 4. do 29. oktobra 2023, drugo pa oktobra 2024. FOTO: J. S.

Za polno zrelost ni dobro hiteti

»Sadovi začetnega sinodalnega procesa so že vidni, a da bi dosegli polno zrelost, ni dobro hiteti. Ta proces poslušanja se je začel leta 2021 po krajevnih Cerkvah. Nekaj sadov te prve poti že okušamo tudi v naši krajevni Cerkvi, ko se učimo »hoditi skupaj v odprtosti Sv. Duhu«. Druga etapa je bilo razločevanje po celinah, največ teh srečanj je bilo med januarjem in marcem,« je dosedanjo pot sinode orisal nadškof in dodal, da je »Cerkev Božje ljudstvo in v moči krsta je vsak od nas postal misijonar, pravi papež Frančišek. Vsaka krščena oseba je poklicana, da postaja dejavna v življenju in poslanstvu Cerkve«.

Hoditi skupaj z veseljem, ponižnostjo in ustvarjalnostjo

Sinoda nas vabi, tako nadškof Cvikl, da naše skupnosti postajajo vedno bolj prostor, kjer se ljudje čutijo doma in vsak čuti veselje soodgovornosti. »To pa pomeni, da znamo prepoznavati različnost darov in karizem. Sinoda nas kliče, da postanemo Cerkev, ki hodi skupaj z veseljem, ponižnostjo in ustvarjalnostjo in ne ugaša ognja Duha, ampak pomaga, da vedno bolj gori. Zato danes izročimo ta sinodalni proces Mariji – njej, ki je znala poslušati in se dala celostno na razpolago pri velikem Božjem načrtu odrešenja.«

FOTO: J. S.

Naj sinodalni proces ne ugasne

Pridigo na Ptujski Gori je nadškof Cvikl zaključil z besedami: »Ta sinoda ni samo dogodek, temveč proces, v katerem je vse Božje ljudstvo poklicano, da skupaj hodi proti temu, kar Sveti Duh pomaga razločevati kot Gospodovo voljo za Cerkev danes. Naj sinodalni proces ne ugasne tudi v naši krajevni Cerkvi, ampak naj se nadaljuje, da bomo vedno bolj čutili, da smo skupaj na poti kot bratje in sestre, ki z življenjem in besedo pričujejo za veselje evangelija.«