S temi besedami je danes, na praznik vseh svetih, »ki ga nekateri imenujejo 'dan mrtvih', Cerkev pa želi z njim naš pogled usmeriti proti cilju našega zemeljskega romanja,« v župnijski cerkvi Marije matere Cerkve v Župniji Maribor – Pobrežje zaključil pridigo pri slovesni sveti maši mariborski nadškof metropolit in podpredsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Alojzij Cvikl.

Pridiga nadškof Cvikl vsi sveti 2021.docx

Priložnost za razmislek o lastnem življenju

Nadškof Cvikl je v pridigi izpostavil, da nam današnji praznik daje priložnost za razmislek o lastnem življenju in nas sprašuje, ali morda le iščemo, kako imeti še več, ali pa poskušamo izstopiti iz sebe in se podati na pot k bližnjemu.

V darovanju in ljubezni je pot, ki jo je med nami živel Jezus

»Šele ko poskušamo storiti nekaj za drugega in postanemo zanj koristni, odkrijemo, da je v darovanju in ljubezni pot, ki jo je med nami živel Jezus, Božji Sin, in nam jo zapustil v blagrih. Tu nam prihajajo nasproti svetniki s svojim življenjskim vzgledom,« je poudaril nadškof Cvikl.

Morda se bojimo svetosti, ker čutimo, da je med našim življenjem in tistim, ki so ga živeli svetniki, prevelik prepad.

Zgled Carla Acutisa

Med njimi je izpostavil blaženega Carla Acutisa, sodobnika naših mladih, ki je pri 15 letih umrl za levkemijo. »Zaradi njegovega globokega odnosa z Bogom, žive vere, dobrodelnosti in čudežev po njegovi smrti so ljudje v njem hitro prepoznali njegovo svetost in hkrati začeli izkušati, da se po njegovi svetosti tudi sami bližajo Bogu, ko se mu priporočajo,« je dejal mariborski nadškof.

Vera, ki ni bila živa le, ko mu je bilo lepo

Kljub nepopisnim bolečinam v tednu pred smrtjo je Carlo v zadnji preizkušnji pokazal, da njegova vera ni bila živa le v trenutkih, ko mu je bilo lepo, temveč ga je spremljala tudi v trpljenju, je dodal Alojzij Cvikl: »Zdravstveno osebje ga opisuje kot najbolj potrpežljivega pacienta, ki so ga kdaj srečali. Na vprašanje, ali ga hudo boli, je običajno odgovoril: 'So ljudje, ki trpijo veliko bolj od mene.'«

Med svetniki je nadškof Alojzij Cvikl izpostavil blaženega Carla Acutisa, sodobnika naših mladih, ki je pri 15 letih umrl za levkemijo. FOTO: carloacutis.com

Tudi pot svetnikov ni bila posuta le z rožami

Tudi pot svetnikov, je nadaljeval nadškof, ni bila posuta le z rožami, tudi oni so se srečevali s težavami in preizkušnjami, a niso klonili, vztrajali so in se izročali v Božje roke. »Svetost ni nekaj zgolj za izbrane. Mnogi kristjani danes mislijo: 'To ni zame!' Morda se bojimo svetosti, ker čutimo, da je med našim življenjem in tistim, ki so ga živeli svetniki, prevelik prepad,« poudarja nadškof Cvikl.

Spet odkrijmo Božje otroštvo

Praznik vseh svetih pa nas vabi, da bi zopet odkrili Božje otroštvo in se ga veselili. Danes se Bogu zahvalimo, da nam omogoča rasti v svetosti, je zaključil mariborski nadškof: »Pa tudi, da bi to Božje otroštvo odkrivali okoli sebe, v bratih, sestrah in vseh, ki so živeli pred nami in si prizadevali, da bi ob vseh napakah in pomanjkljivostih živeli Jezusove blagre.«