Od srede, 3. oktobra, v Vatikanu zaseda redna škofovska sinoda o mladih na temo »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«. Sinodalni očetje in drugi udeleženci sinode so doslej zaključili deset od skupno dvaindvajsetih generalnih skupščin in opravili sedem od skupno dvanajstih srečanj po skupinah. Na slovenskem uredništvu Radia Vatikan so k pogovoru znova povabili sinodalnega očeta nadškofa Alojzija Cvikla ter ga prosili za predstavitev dosedanjega dela in vsebinskih poudarkov.

Nadškof je povedal, da so udeleženci sinode že krepko zakorakali v drugi del zasedanja. V prvem delu so opazovali mlade v položajih, v kakršnih živijo, njihove težave in ujetosti, v drugem delu pa premišljujejo o tem, kaj pomeni biti mlad, kot blagoslov, dar, kot priložnost. Tudi Jezus je bil mlad in je mlade vabil, da bi šli za njim. Ni jih vabil zato, da bi jim nekaj vzel, ampak da bi jim dal. Jezus torej mlade vabi, da bi njihovo življenje lahko obrodilo bogate sadove.

Spremljevalec

Po besedah nadškofa Cvikla pa mladi ljudje v življenju potrebujejo spremljevalce, odrasle, ki imajo izkušnjo doživljanja Boga, ki čutijo Njegovo bližino. Samo takšen človek je lahko opora drugemu in ga spremlja. Pri spremljevalcih sta pomembni človeška in duhovna plat, kar pomeni, da morajo najprej sami doživljati bližino Boga.

Poklicanost za življenje

Začetek vsakega razmišljanja o tem, kaj narediti s svojim življenjem, je razmislek o največjem daru, da smo sami poklicani v življenje. Če se življenja zavedamo kot dar, se lahko vprašamo, kaj s tem darom narediti. Ko govorimo o poklicu, po mnenju mladih to ni nujno duhovni poklic, temveč življenje kot priložnost, klic k sreči in ljubezni. Življenje je uresničeno samo takrat, ko je odprto za ljubezen, pa ne uživaško, temveč odprtost za drugega oziroma darovanje.

Vera pomeni vstopiti v odnos z Bogom

Udeleženci sinode razpravljajo o mladih od šestnajstega leta naprej, ko ti še odraščajo in se v tem obdobju pogosto znajdejo v krizi. Posebej vera se v tem obdobju, od srednje šole do vstopa na univerzo, prečiščuje, ker mora postati osebna, ne pa zgolj izročilo, ki mu sledimo. O veri je treba govoriti kot o osebnem odnosu z Bogom. Zato je izredno pomembno, da ustvarjamo okolja, v katerih lahko mladi danes srečajo Boga. To so lahko mladinske, svetopisemske ali molitvene skupine. Mladi udeleženci sinode zelo veliko poudarjajo molitev, kajti to je pot, na kateri začutijo bližino Boga, trenutek, ko začutijo, kako jih Bog sprejema.

Bog ima čas za vsakega od nas

Kot je povedal nadškof Cvikl, so se na sinodi pogovarjali tudi o tem, kako ima Bog čas za vsakega od nas. Čaka nas na določenem križišču ali na določeni točki v našem življenju. To srečanje z Bogom je za nekatere lahko zelo hitro, za druge ne. Potrebna je vztrajnost v procesu rasti vere in zorenja, kajti le na ta način lahko človek pride do osebne vere.

Posebna poklicanost

Poklicanost pa lahko pomeni tudi željo po poklicu duhovnika, redovnika, redovnice ali misijonarja. Če želijo mladi to prepoznati, morajo biti zreli in sposobni v sebi prepoznavati te vzgibe, saj sicer njihov odgovor ni oseben, enkraten in neponovljiv.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media