Nadia Murad, Nobelova nagrajenka za mir, je za spletni portal Vatican News spregovorila o nedavnem papeževem obisku v Iraku, poroča Radio Vatikan. Kot je Frančišek pojasnil v pogovoru s časnikarji med letom iz Bagdada proti Vatikanu, je bilo prav Nadijino pričevanje o nasilju, ki ga je doživela v ujetništvu med skrajneži Islamske države, ključnega pomena pri njegovi odločitvi za zadnje apostolsko potovanje.

Žrtev nasilja, ki ni pustila, da bi jo zlo premagalo

Nadia je s svojim neizmernim pogumom postala simbol za svoje ljudstvo, jazide, in za vse ženske, ki so v vojnah in tudi sicer žrtve kakršnega koli nasilja. Leta 2014 so jo zasužnjili skrajneži Islamske države, ki so umorili ali zaprli na tisoče jazidov na severu Iraka. Bila je žrtev neizrekljivega nasilja, vendar ni dopustila, da bi jo zlo premagalo. Decembra leta 2018 se je srečala s papežem Frančiškom in mu podarila svojo knjigo »Zadnje dekle«, ki je svetega očeta globoko pretresla.

Papežev obisk v zgodovinskem trenutku za iraško ljudstvo

Po besedah Muradove bo papežev obisk Iraka za vedno ostal v srcih prebivalcev te bližnjevzhodne države: »Ne le, da je papežev obisk Iraka zgodovinski, zgodil se je tudi v zgodovinskem trenutku za iraško ljudstvo, ki si po genocidu, verskem preganjanju in desetletjih sporov prizadeva za nov začetek. Obisk svetega očeta je osvetlil, da sta mir in verska svoboda mogoča, poudaril je, da imajo vsi Iračani, ne glede na njihovo versko pripadnost, enake človekove pravice in dostojanstvo. Papež je podal jasno sporočilo, da se mora obnova medverske strukture v iraški družbi začeti s podporo manjšinam, kot so npr. jazidi, ki so bili tarča nasilja, potisnjeni na rob in morajo iti skozi proces zdravljenja ran.«

Papeževo posredovanje zgled za druge verske voditelje

Nadia Murad je za Vatican News povedala, kako sta se s papežem Frančiškom med srečanjem leta 2018 veliko pogovarjala o izkušnji genocida skupnosti jazidov, posebej glede nasilja nad ženskami in otroki. Vesela je, da ga je njena zgodba spremljala in da je začutil, kako mora razširiti sporočilo glede trpljenja jazidov v Iraku. Njegovo posredovanje je zgled za druge verske voditelje na tem področju, da bi širili sporočilo strpnosti do verskih manjšin, kakršna so jazidi.


FOTO: Vatican Media

Jazidi nujno potrebujejo pomoč za nov začetek

Nadia je danes Nobelova nagrajenka za mir, ambasadorka dobre volje Združenih narodov, poleg tega pa je ustanovila organizacijo za pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja. Na vprašanje, kje je našla moč, da je vso bolečino in trpljenje obrnila v moč za dobro, je odgovorila: »Vsi jazidi so dokazali izredno moč preživetja in odpornosti. Celotna skupnost je doživela izredno težke preizkušnje. Življenja ne bomo mogli na novo zgraditi sami, skupnost nujno potrebuje pomoč in sredstva.«

2.800 žensk in otrok še vedno pogrešanih

Kljub temu, da je Islamska država izgubila vojno leta 2017, Nadia spominja, da je še vedno okoli 2.800 žensk in otrok, ki so pogrešani in ostajajo v ujetništvu. Po njenih besedah to dejstvo kaže na »pomanjkanje politične volje, da bi zaščitili temeljne pravice žensk in njihovo varnost. Poleg tega je jasno razvidno, da mednarodna skupnost ne jemlje resno spolnega nasilja in suženjstva.« Po njenih besedah je treba nemudoma vzpostaviti posebno multilateralno skupino, ki bi našla in rešila te ženske in otroke.

Ženskam, ki trpijo zaradi vojne in nasilja: ni vaša krivda, niste same

Nadia je nekoč dejala, da želi biti »zadnja ženska na svetu s takšno zgodbo, kot je moja«. Ob koncu pogovora je odgovorila na vprašanje, kaj bi danes želela reči mnogim ženskam, ki trpijo zaradi vojne in hudega nasilja: »Pravim jim: ni vaša krivda. Namen patriarhalnih sistemov po vsem svetu je bil, da bi si nas podjarmili, da bi izkoristili naše zatiranje in izvajali vojno na naših telesih. Vendar pa je preživetje in boj za priznanje teh krivic prav tako dejanje upora. Poleg tega bi jim rekla: niste same. Več kot tretjina žensk po vsem svetu je žrtev spolnega nasilja. To ne pomeni, da ga moramo sprejeti. V vsaki skupnosti obstajajo ženske, ki preživijo, ki vstanejo in spregovorijo. Ko se združimo v boju za naše pravice, bo sprememba neustavljiva.«