Potrditev le-tega sta postavitev novega učnega čebelnjaka iz smrekovine v bližini Glavarjevega poslednjega zemeljskega počivališča v kapeli sv. Jožefa na Lanšprežu pri Trebnjem ter spominske plošče graščaku, čebelarju, veletrgovcu s čebelami Emilu Rothschützu, rojenem 7. avgusta 1836 v Aachnu v Nemčiji, umrlem 21. februarja 1909 v Podsmreki pri Višnji Gori. Oboje je 7. maja dopoldne po maši v omenjenem sakralnem prostoru blagoslovil ljubljanski stolni prošt Jožef Lap.

Panjske končnice je poslikala ljudska slikarka in čebelarka Vida Koželj. FOTO: Jožef Pavlič

Novi čebelnjak, takšnih je 15 po Sloveniji, so po besedah pobudnika Antona Koželja, predsednika RČZ PPG, postavili, da bi se ob njem v čebelarstvu izobraževali zlasti mladi čebelarji. Za to so imeli dober razlog in utemeljitev, kajti Peter Pavel Glavar je leta 1781 na Lanšprežu ustanovil čebelarsko šolo, v kateri je sam poučeval čebelarje. Da bi imele čebele dovolj paše, je posadil tudi sadna drevesa. Pred praznovanjem 300. obletnice Glavarjevega rojstva na novo posajena bodo dajala pašo novim panjem čebel.

Zaenkrat je v čebelnjaku osem panjev čebel; dodajali bodo nove.

Panjske končnice je z verskimi motivi s starih panjskih končnic poslikala Vida Koželj. Zaenkrat je v čebelnjaku osem panjev čebel; dodajali bodo nove. Posebno pozornost zbuja panj, narejen iz izvotljenega debla, v katerega čebele, kot tudi v panje v čebelnjaku, že pridno prinašajo medičino. Novi čebelnjak bo pet let v lasti ČZS, potem pa ga bo prevzela RČZ PPG.

FOTO: Jožef Pavlič

Kamnit pomnik pomembnemu čebelarju Emilu Rothschützu so postavili v drevoredu lip s spominskimi obeležji slovenskih čebelarskih veljakov. Na plošči piše: EMIL ROTHSCHÜTZ, 7. 8. 1836 – 21. 2. 1909, ČEBELARSKI STROKOVNJAK, PISEC, INOVATOR IN TRGOVEC IZ GRADU PODSMREKA PRI VIŠNJI GORI, USTANOVITELJ KRANJSKEGA DRUŠTVA ZA UMNO ČEBELARSTVO, LANŠPREŽ 11. 9. 2021, ČD STIČNA.

Emil Rothschütz je spodbudil ustanovitev prvega čebelarskega društva na Slovenskem.

Emil Rothschütz se je po končanem študiju agronomije leta 1856 stalno naselil na Slovenskem, kjer je njegov oče, gospodarstvenik, kupil graščino Nova vas pri Radečah in se je teoretično pa tudi praktično posvečal čebeloreji. Leta 1859 je po očetu prevzel graščino Nova vas, leta 1866 pa je vzel najprej v najem, pozneje pa kupil še graščino Podsmreka pri Višnji Gori. Poročil se je z Antonijo grofico Lichtenberg (Prapreče pri Grosupljem), ki je leta 1894 izdala knjigo Die erprobte Honig-Köchin. Leta 1859 je začel trgovati s kranjsko čebelo (apis carnica). V Podsmreki je na 300 m2 površine namestil več kot tisoč panjev, izboljševal stare in izumljal nove. Po svetu je razposlal več kot 100.000 raznovrstnih panjev s čebelami, izdeloval čebelarske potrebščine. Napisal je knjigo Baron E. Rothschütz illustrierter Bienenzuchts-Betrieb. Spodbudil je ustanovitev prvega čebelarskega društva na Slovenskem in bil od 30. julija 1873 do konca leta 1875 prvi predsednik Kranjskega čebelarskega društva v Ljubljani. Prizadeval si je, da je 15. julija 1873 izšel v Ljubljani prvi slovenski čebelarski časopis Slovenska čebela, sam pa je urejal list Die Krainerische Biene, v katerem je objavljal tudi svoje razprave.

Člani ČD Stična ob spominskem obeležju Emilu Rothschützu. FOTO: Jožef Pavlič

Čeprav je bil po rodu in mišljenju Nemec, so ga njegovi slovenski strokovni sodelavci imeli za zgled nepristranskosti, delavnosti in poštenosti. Bil je strokovno zelo razgledan čebelar. S svojimi pisnimi deli je, kakor še nobeden pred njim, utiral znanje o slovenski sivki in čebelarstvu v širni svet.

Zato si res zasluži pomnik v drevoredu lip, v katerem je tudi potomka Glavarjeve lipe, na Lanšprežu.

Prošt Lap je navzoče čebelarje in druge udeležence spodbudil, naj sledijo Petrovemu zgledu: Gospod, h komu naj gremo, ti imaš besede večnega življenja.

Številne dolenjske čebelarje sta pred mašo v kapeli sv. Jožefa na Lanšprežu pozdravila Anton Koželj in tajnica Čebelarskega društva Stična Joži Pevec. Prvi je predstavil načrte in delo čebelarjev na Dolenjskem v letu 2022, druga pa osebnost in delo Emila Rothschütza.

Prošt Lap blagoslavlja pomnik čebelarju Emilu Rothschützu. FOTO: Jožef Pavlič

Prošt Lap je v uvodu v mašo spomnil na Glavarjev krst 2. maja 1721 v ljubljanski stolnici (301 leto po tem dogodku je sam maševal v omenjeni cerkvi) ter kraj poslednjega Glavarjevega zemeljskega počitka od njegove smrti 24. januarja 1784 na Lanšprežu. Na to v kapeli sv. Jožefa spominja marmorna plošča.

Upodobitev Petra Pavla Glavarja na panjski končnici. FOTO: Jožef Pavlič

Svoj govor med mašo je navezal na besede apostola Petra Jezusu: Gospod, h komu naj gremo, ti imaš besede večnega življenja. Navzoče čebelarje in druge udeležence je spodbudil, naj sledijo temu Petrovemu zgledu. Pri tem naj se zgledujejo tudi po duhovniku Petru Pavlu Glavarju. Posebej v Tednu molitve za duhovne poklice, ki smo ga začeli 1. maja, sklenili pa na nedeljo Dobrega pastirja 8. maja.

Mašo so s petjem polepšali cerkveni pevci s Čateža.

1/8