»Vrnitev v službo po dopustih je za mnoge trenutek, ko poskusijo nove stvari. Sam bom poskusil nekaj, o čemer sem že dolgo razmišljal: da bi eno leto preživel brez prenosnega telefona.« Takšno sporočilo sem pred nekaj dnevi prejel od francoskega prijatelja Gabriela. »Med razlogi, ki me vodijo,« je napisal, »je predvsem ta, da si želim biti bolje navzoč in na voljo ljudem, situacijam, tukaj in zdaj.«

Mobilec je postal podaljšek naših prstov. Z njim v roki, pravijo raziskave, v povprečju preživimo okoli štiri ure na dan, seveda z odstopanji, navzgor zlasti med mladimi. Ob vseh pozitivnih vidikih povezljivosti, hipnem dostopanju do informacij, uporabnih aplikacijah, navigaciji, spletni banki … ima telefonček to nerodno lastnost, da nam nadvse dragoceni dobrini, kot sta čas in pozornost, vztrajno požira in v zameno ponuja vsebino marsikdaj dvomljive ali malovredne kakovosti. Namesto da bi zvečer pred spanjem brala kakšno dobro knjigo, drsim od ene objave do druge in se ne more...