Potopisno pripoved Naceta Novaka po romarski poti Cammino Celeste - Nebeški poti, ki je pred leti izhajala kot podlistek v tedniku Novi glas, so zdaj izdali v knjižni obliki.

Naslovnica knjige. FOTO: Goriška Mohorjeva

Deset centimetrov velik kvadrat s stilizirano modro ribico

Kot pravi avtor, je bilo srečanje s to »novo« potjo, katere trasa se vije od Ogleja, z začetno točko na otoku Barbana, prek furlanske nižine, mimo bližine meje s Slovenijo, vse do Svetih Višarij, skoraj naključno.

Srečanje z »novo« potjo od Ogleja do Svetih Višarij je bilo skoraj naključno.

Med sobotnim izletom z družino je na Mostu ob Nadiži opazil na drogu usmerjevalne table deset centimetrov velik kvadrat s stilizirano modro ribico in napisom Cammino Celeste.

Info tabla poti Cammino Celeste. FOTO: facebook.com/CamminoCeleste

Po španskem caminu še oglejsko-višarski

Novak sploh ni vedel, za kaj gre, a pritegnila ga je, ker je puščica pod napisom usmerjala na ozko stezico, ki se je vzpenjala ob strugi Nadiže v divje, a čisto in prijazno zeleno okolje.

V avtorju se je prebudila pohodniška sla, ki jo poznamo iz njegovega knjižnega prvenca Camino – od Nove Gorice do Kompostele.

S pravo osuplostjo pa je naslednjega dne, med obiskom Ogleja, zagledal na nosilcu prometnega znaka na deželni cesti isto oznako z modro ribico, kar je bilo dovolj, da se je v njem prebudila tista pohodniška sla, ki jo poznamo iz njegovega knjižnega prvenca Camino – od Nove Gorice do Kompostele, knjige, ki velja za eno prvih potopisnih pripovedi slovite španske romarske poti v slovenščini.

Trasa poti Cammino Celeste. FOTO: facebook.com/CamminoCeleste

Pot nima česa zavidati velikemu španskemu caminu

Septembra 2019 se je z nahrbtnikom na ramenih na Cammino Celeste, na to nad 200 kilometrov dolgo pot, tudi podal.

Nace Novak pravi: »Z besedo romar se z lahkoto poistovetim. Španski camino me je, čeprav nisem veren, obogatil z romarsko identiteto.

Način potovanja s prenašanjem vsega, kar potrebuješ, na hrbtu, se avtorju zdi najbolj pristen in prvinski.

Tak način potovanja, premikanja, s prenašanjem vsega, kar potrebuješ, na hrbtu, se mi zdi najbolj pristen in prvinski.

Zato, ker si med hojo ves čas, korak za korakom, v stiku s tlemi in se ti po dveh, treh dneh te non-stop povezave z materjo zemljo čuti izredno izostrijo in misli zbistrijo.«

Božjepotni otok Barbana pri Gradežu, začetek poti Cammino Celeste. FOTO: Ivo Žajdela

Srečanje tudi s samoto ter z divjo in prelepo naravo

Desetdnevna hoja po Nebeški poti, ki je vsak dan nudila nekaj novega, je tudi to ponovno srečanje s samoto, z divjo, prelepo naravo, žilavo v svoji mogočnosti in le ponekod s sledovi človeške navzočnosti, sprevrglo v pravo dogodivščino, polno izkušenj in spoznanj.

Avtor je opisu poti poleg doživetij in vtisov ves čas dodajal zanimive podatke o okolju.

»Mala velika avantura«, ki nima česa zavidati velikemu španskemu caminu in jo avtor s svojimi opisi na zelo neposreden način približa bralcu.

Avtor je opisu poti poleg doživetij in vtisov ves čas dodajal zanimive podatke o okolju, od zgodovinskih do opisov videnega.

Svete Višarje, cilj poti Cammino Celeste. FOTO: Ivo Žajdela