Mučenca

Sveta Nabor in Feliks spadata v isto skupino vojaških mučencev kakor sv. Viktor, čigar god obhajamo 8. maja. Tudi ta dva sta bila po rodu Afričana in trdna v veri. Po prvem ediktu cesarja Dioklecijana l. 303 je zahodni cesar (Augustus imenovan) Maksimiljan ukazal, da je treba iz armade odstraniti vse kristjane. Nabor in Feliks sta takoj odvrgla orožje in bila obsojena na smrt. Najstarejše poročilo o tem nam je ohranil sv. Ambrozij, milanski škof in cerkveni učitelj, v svoji razlagi prilike o gorčičnem zrnu, ki jo najdemo v 13. poglavju Lukovega evangelija. Omenja namreč, da je milanska Cerkev slavna po treh krajevnih mučencih, »Feliksu, Naborju in Viktorju, ki so v času preganjanja zaradi svoje vere odklonili še nadalje služiti v rimski vojski«.

Ambrozij omenja, da so bili vsi trije obglavljeni in da so jih takoj začeli častiti v Milanu. Zakaj so jih pozneje začeli častiti ločeno? Sv. Viktorja so častili na različnih krajih v Milanu. K temu je pripomogla tudi legenda, da se je svetnik prikazoval na raznih krajih. Naborja in Feliksa pa so po Ambrozijevem pričevanju iz l. 386 pokopali v baziliki, ki se je pozneje imenovala »Naborjeva bazilika«. Ljudstvo je ta dva mučenca zelo častilo, pozneje pa se je pobožnost do njiju ohladila.

V 13. stoletju so baziliko prevzeli frančiškani. Bila je v zelo žalostnem stanju, zato so jo morali obnoviti in tedaj so jo posvetili sv. Frančišku Asiškemu. To pa ni bilo ovira, da ne bi leta 1258 prenesli relikvij svetih mučencev Naborja in Feliksa v novo cerkev in spet poživili njuno čaščenje. Tedaj so tudi določili, da je 12. julij dan njunega spomina in za Milano zapovedan praznik. Sv. Karel Boromejski je mučencema na čast postavil v Frančiškovi cerkvi nov oltar.

Toda prišlo je leto 1796, to je čas francoske zasedbe Severne Italije. Cerkev so tedaj podrli in relikvije obeh svetnikov prenesli v cerkev sv. Ambroža, toda kmalu so izginile. Našli so jih šele leta 1959 v francoskem mestu Namur. Takratni milanski nadškof in kardinal G. Montini, poznejši papež Pavel VI., je po ugotovitvi pristnosti dal naslednje leto namestiti relikvije v mestu Lodi blizu Milana, kjer naj bi Nabor in Feliks pričala s svojim življenjem za Kristusa.

Upodobitve obeh mučencev so na italijanskem in nemškem področju zelo številne. Običajno ju predstavljajo kot vojaka z vojaškimi pridevki ali pa upodobijo trenutek, ko sta odklonila, da bi darovala poganskim bogovom.