Nabirka za Sveto deželo, ki jo sicer po vsem svetu priredijo na veliki petek, je bila letos zaradi epidemije koronavirusa prestavljena na 13. september. Kot poroča Radio Vatikan, je kustodija Svete dežele pripravila video sporočilo, v katerem kustos p. Francesco Patton predstavlja pomen nabirke za kristjane, ki živijo na svetih krajih. P. Patton poudarja, da darovi, ki jih prejmejo od kristjanov z vsega sveta, pomenijo solidarnost za mnoge družine, mlade in žrtve sporov.

Nov datum, slovesni praznik

P. Patton v video sporočilu najprej pojasni, zakaj so kot novi datum letošnje nabirke izbrali 13. september: to je nedelja, ki je najbližje prazniku povišanja Svetega Križa, ta praznik pa v Jeruzalemu obhajajo posebej slovesno. Na ta način se spominjajo, do kod je segla ljubezen Božjega Sina do nas: da je dal življenje na križu za naše zveličanje, da bi nas spravil z Očetom in med seboj; da bi se rodilo novo človeštvo, ki bi temeljilo na solidarnosti in ljubezni.

Skupnost, ki letos še bolj trpi, ker ni romarjev

Po besedah p. Pattona križ še danes opredeljuje in spremlja pot male krščanske skupnosti, ki živi v Sveti deželi in na celotnem Bližnjem vzhodu. Še vedno so majhna skupnost, ki nosi križ sredi sporov na eni ter ravnodušnosti na drugi strani. Ta majhna skupnost letos še bolj trpi, ker zaradi epidemije, ki je prizadela ves svet, ni romarjev in s tem tudi ne dela, ki je povezano z njihovim sprejemom. To mnogim kristjanom omogoča dostojno delo, s prejetim plačilom pa lahko poskrbijo za svoje družine. Kljub temu krščanska skupnost v Sveti deželi še naprej obstaja. Še naprej je sol, kvas in luč v okoliščinah, ki to nujno potrebujejo, nabirka za Sveto deželo pa je majhno dejanje solidarnosti, pojasnjuje minoritski pater, h kateri je povabljena vsa Cerkev, da bi preko Kustodije podprla krščanske skupnosti v Sveti deželi, ki na lastnih ramah nosijo težo in slavo Jezusovega križa.

Raznolike potrebe, pomen nabirke

Kustos Svete dežele v nadaljevanju videa razloži, da darovi, ki jih dobijo od kristjanov z vsega sveta, niso namenjeni le vzdrževanju svetih krajev, kot sta na primer baziliki Jezusovega rojstva in Božjega groba ter drugih svetišč, ampak so potrebe zelo raznolike. Z velikodušnimi darovi kristjanov z vsega sveta lahko še naprej podpirajo pastoralno delovanje župnij, ki so zaupane tamkajšnjim duhovnikom; lahko bodo zagotovili kakovostno izobraževanje in vzgojo za več kot 10.000 otrok in mladih, ki obiskujejo njihove šole; lahko bodo pomagali mladim družinam najti bivališče; lahko bodo podprli kristjane, ki pridejo kot delavci migranti, da se bodo čutili sprejete, čeprav so daleč od svoje domovine; lahko bodo blizu prebivalcem, ki jih je prizadela vojna v Siriji, ter beguncem, ki so razkropljeni po različnih državah. Za to so si prizadevali skozi več kot 800-letno zgodovino, zahvaljujoč kristjanom po vsem svetu. P. Patton upa, da bodo to lahko delali še naprej.