Svetovno prebivalstvo se je lani na letni ravni povečalo za približno 74 milijonov, do leta 2037 pa naj bi po napovedih Združenih narodov na Zemlji živelo že devet milijard ljudi.

V četrt stoletja dve milijardi ljudi več

Na prelomu tisočletja, leta 2000, je na Zemlji prebivalo 6,1 milijarde ljudi oziroma dve milijardi ali za četrtino manj kot danes. Takrat se je svetovno prebivalstvo na letni ravni povečalo za približno 82 milijonov, navaja Surs.

Največ prebivalcev živi v Aziji

Največ svetovnega prebivalstva, 59 odstotkov, živi v Aziji. Sledi afriška celina (18 odstotkov), v Evropi živi devet odstotkov Zemljanov, v Latinski Ameriki in na Karibih osem, v Severni Ameriki pet, v Oceaniji pa zgolj odstotek. V dveh azijskih državah, na Kitajskem in v Indiji, živi kar 40 odstotkov vseh prebivalcev sveta.

Svetovna stopnja rodnosti upada

Stopnje rodnosti od 60. let prejšnjega stoletja upadajo, a se je svetovno prebivalstvo v tem obdobju kljub temu povečalo za pet milijard. Celotna stopnja rodnosti je na svetovni ravni v 60. letih prejšnjega stoletja znašala približno pet otrok na žensko v rodni dobi, medtem ko je bila leta 2021 za več kot polovico nižja (2,3).

Najvišjo stopnjo rodnosti ima Afrika, lani je ta znašala približno 4,2 otroka na žensko v rodni dobi, prebivalstvo te celine pa se je povečalo za skoraj 34 milijonov.

Evropa z najnižjo rodnostjo

Najnižjo stopnjo rodnosti med celinami ima Evropa. Lani je znašala približno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. Od 80. let prejšnjega stoletja je skupna stopnja v Evropi pod mejo povprečno dveh otrok na žensko v rodni dobi.

Povprečna starost Slovenca 44 let

V naši državi smo mejnik dva milijona prebivalcev presegli leta 2006. Na začetku letošnjega leta je imela Slovenija 2.123.949 prebivalcev, njihova povprečna starost je bila 44 let. Celotna stopnja rodnosti je lani znašala povprečno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi, še kažejo podatki Sursa.