Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na Žalah ne najdejo prostora za pokop žrtev povojnih pobojev

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 28. 08. 2022 / 16:08
Oznake: Slovenija, Zgodovina
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 07.10.2022 / 11:55
Ustavi predvajanje Nalaganje
Na Žalah ne najdejo prostora za pokop žrtev povojnih pobojev
Brezno pod Macesnovo gorico. FOTO: Uprava RS za vojaško dediščino

Na Žalah ne najdejo prostora za pokop žrtev povojnih pobojev

Mestna občina Ljubljana in vodstvo pokopališča Žale sta zavrnila predlog vladne komisije za prikrita grobišča, da naj žrtve povojnih pobojev svoj dom dobijo na ljubljanskem pokopališču. Trdijo, da za žrtve povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico tam ni prostora. Predlagajo, naj se prostor najde na breznu najbližjem pokopališču ali v Spominskem parku Teharje.

Ob minulem evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki smo ga obhajali minuli torek 23. avgusta, je komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ji predseduje dr. Jože Dežman, je vlado pozvala, naj čim prej sprejme pobudo za določitev groba posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da se to uresniči:

"Komisija že več let izreka pobude, naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu R Slovenije. Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena, saj glavno mesto države v svojem simbolnem krogu zajema vse narodove skrajnosti. Zaradi dejstva, da bo izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico zelo verjetno opravljen v letošnjem letu, bi bilo prav, da se pogreb opravi v letu 2023. Zato Komisija poziva Vlado RS, da čim prej sprejme pobudo Komisije za določitev groba teh žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da jo lahko uresničimo."

Na Žalah ni prostora za pokop žrtev povojnih pobojev

Na to pobudo sta se za STA odzvala ljubljanski župan Zoran Janković in direktor družbe Žale Robert Martinčič, ki komisiji očitata politično delovanje. Na občini vztrajajo, da pokop žrtev na Žalah ni edina možnost. Hkrati menijo, da na največjem pokopališču v prestolnici za pokop teh žrtev ni primernega prostora. 

"Pokopališče Žale je res največje slovensko pokopališče, vendar je, tako kot vsako drugo pokopališče v Sloveniji, namenjeno za potrebe lokalne skupnosti oz. občanov ljubljanske mestne občine, in ne za vseslovenske in državne protokolarne potrebe," sta poudarila. Po njunem mnenju bi zaradi tega lahko šlo za protiustavno poseganje države v izvirno pristojnost občine. 

Na občini vztrajajo, da država največjo slovensko občino postavlja v neenakopraven položaj, saj posredno zahteva, da mora iz svojih virov financirati potrebe občanov drugih 211 slovenskih občin, navaja STA. Kot primerno lokacijo za pokop žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico predlagata Spominski parki Teharje, ki je posvečen žrtvam vojne in povojnih pobojev ter celo razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 

Odločitev o kraju in času pokopa še ni sprejeta

Z ministrstva za obrambo, kjer deluje uprava za vojaško dediščino, so za STA sporočili, da bo ekshumacija posmrtnih ostankov žrtev zaključena konec leta, zato odločitev o kraju in času pokopa posmrtnih ostankov še ni sprejeta.

Nalaganje
Nazaj na vrh