Kako doživljate svojo vlogo novinarja poročevalca na evropskem prvenstvu v nogometu?

To je moje peto veliko nogometno tekmovanje v tej vlogi. Prvo je bilo leta 2004 na Portugalskem. Tokratno pa je nekaj posebnega, saj je bila poleg tudi Slovenija. Kot navijač sem doživel evforijo leta 2000 na tekmi s Španijo v Amsterdamu med 12 tisoč slovenskimi navijači, kar je bilo prvo večje »romanje« slovenskih navijačev na tuje. In prav slovenski navijači so tudi tokrat nekaj posebnega. Njihovo podporo so sprejeli tudi naši nogometaši, ki so pokazali, da v športu ni nič nemogoče. Na vseh slovenskih tekmah je bilo čutiti ponos. Jaz sem na tekmah stal pod tribuno s slovenskimi navijači, in lahko rečem, da je to doživetje nepozabno.

Kakšen je povprečen dan novinarja poročevalca na takšnih športnih dogodkih?

Pomembna je dobra organizacija. Večer prej moraš postaviti temelje naslednjega dne. V Nemčiji se je moj dan večinoma začel z jutranjim sprehodom, kjer sem si vizualiziral dan in pa ideje za naloge, ki so me čakale. Veliko je bilo tudi vožnje, vsega skupaj smo naredili več kot 6000 kilometrov, mislim, da smo samo v avtu preživeli 4 dni. Pomemben je tudi počitek, a zaradi vsega adrenalina in čustev je bil spanec velikokrat moten ali pa krajši. Po prihodu domov je tudi za nas pomembna regeneracija. Delo na terenu ni enostavno, kot se morda zdi, a ga vseeno ne bi zamenjal. Tako kot športniki trenirajo za nastop na velikem tekmovanju, zanj »treniramo« in se izobražujemo tudi mi, novinarji.

Se vam je kdaj zgodilo, da kakšen športnik ni želel dati izjave?

Se je zgodilo, a se po takšni situaciji pogovoriš z drugo stranjo in poskušaš rešiti neprijeten položaj. Nogomet so tudi čustva. Ljudje se identificirajo s športom in velikokrat lahko razum tudi odpove. A ko se ohladijo glave, se vsi zavemo, kaj je bistvo športa. To je združevanje vrednot in izkušenj, kot v življenju v njem doživljamo vzpone in padce, zmage in poraze, preizkušamo svoje znanje in razvijamo medsebojne odnose.

Kako se razlikuje delo na terenu od studijskega? Kaj vam je ljubše?

Delo na terenu mi je ljubše, saj si del dogajanja. Si ob športnikih, začutiš njihovo predanost, doživljaš okolje, v katerem športnik nastopa. A tudi delo v studiu me izpolnjuje, saj lahko s svojim znanjem in pogledom gledalcem približam dogajanje. V zadnjem obdobju sem najbolj užival ob spremljanju kolesarske dirke po Franciji, še posebej ko smo imeli v studiu gledalce.

V nedeljo, 14. julija, boste prvič v karieri vodili studijski program ob finalu evropskega prvenstva v nogometu. Kako se pripravljate na to nalogo?

Vodil sem že številne studijske oddaje, a finale evropskega prvenstva bo vseeno nekaj posebnega. Naloga bo morda nekoliko lažja zaradi nemške izkušnje s terena. Priprave potekajo vsakodnevno, ko si v stiku s športom. Naš poklic je način življenja in nikoli prav zares ne odklopiš dogajanja okoli sebe. Enostavno živiš šport. Zato lahko rečem, da imam, vsaj zame, sanjsko službo.

Celoten intervju je bil objavljen v prilogi Naša družina (28/2024).