Nove orgle je blagoslovil kardinal Franc Rode.

V nedeljo, 9. septembra, je orgle blagoslovil kardinal Franc Rode, ki je dejal, da je vesel, da je ob tej slovesnosti prvič med župljani Svetih Treh kraljev.

Po 25. letih, ko so pričeli z večjo obnovo župnijske cerkve sv. Treh kraljev na Vrhu Svetih Treh Kraljev, se orgle vračajo na obnovljen in razširjen kor. V zadnjih 25 letih je župljanom uspelo obnoviti notranjost in zunanjost cerkve, na novo prekriti streho na ladji in zvoniku ter urediti župnišče do te mere, da se v njem lahko izvajajo dejavnosti župnije.


Kardinala Rodeta je pozdravil član ŽPS Miha Kavčič.

Praznovali so tri dni

Ob zaključku obnove ostrešja na cerkveni ladji so pričeli aktivnosti za nabavo novih orgel. Opravili so oglede več orglarskih delavnic in izbrali podjetje Orglarstvo Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem za izdelovalca povsem novih ogel. Velikost novih orgel je podobna predhodnim. Imajo osem registrov, od tega štiri kovinske (zlitine kositra in svinca) in štiri lesene (hruška, smreka). Igranje se izvaja preko dveh ročnih manualov in nožnih pedal. Orgle so v celoti mehanske, omara pa je iz hrastovega lesa. Ker ima poleg estetske tudi zvočno funkcijo, je le pokrita, hkrati pa strop varuje notranje dele orgel pred prahom. Brezšumni električni ventilator dovaja zrak v plavajoči meh. Kanali, ki vodijo zrak od meha do sapnic, so izdelani iz smrekovega lesa. Orgle so uglašene na 440 Hz pri 15 stopinjah Celzija.


Vrhovska cerkev ni mogla sprejeti vseh romarjev.

Kot se za tak velik dogodek spodobi so praznovanje razdelili na tri dni. V petek, 7. septembra, so imeli komorni koncert Marijinih pesmi, na orgle je igrala Mihaela Kavčič, na klarinet Marjan Grdadolnik, pela je Ana Skvarča. V soboto so orgle predstavili s koncertom, organist je bil Tilen Bajec.

Kardinal Franc Rode: »Vi ste zmagovito ljudstvo.«

V nedeljo, 9. septembra 2018, je orgle blagoslovil kardinal Franc Rode, ki je dejal, da je vesel, da je ob tej slovesnosti prvič med župljani Svetih Treh kraljev. Kot ljubljanski nadškof ni imel priložnosti, da bi jih obiskal. »Moje veselje, da odkrijem to plemenito in junaško ljudstvo, kot ste vi, je danes toliko večje.«


Marija Treven je pripravila lepo razstavo o novih orglah.

Dejal je tudi, da je pred obiskom prebral knjigo Grenki spomini, ki jo je napisala Marija Treven. »Kaj vse so pretrpeli vaši predniki pred 75 leti. Štirinajst ubitih že med vojno, 57 po vojni. Po večini mladi možje in fantje, cvet slovenskega naroda. Kakšna žalost in bolečina, ko ste v letih po vojni na tihem žalovali za svojimi domačimi in ste pomislili na zadnje trenutke vaših dragih, na njihovo poslednjo misel, ko so se poslavljali od tega sveta. Žalost, ko še zdaj ne veste, kje je končalo njihovo mlado življenje in kje so njihovi posmrtni ostanki.

Toda danes ne bomo žalovali, naj se danes žalost spremeni v veselje in praznovanje, kajti ti vaši rajni so v resnici zmagovalci. S čistim namenom so šli v boj za dom in rod, za verno Slovenijo, za svobodo in krščansko civilizacijo.«

Nove orgle so bila za župnijo velik finančni zalogaj

Nabava novih orgel je bila za župnijo velik finančni zalogaj. V letošnjem letu so izvedli dodatno namensko zbiranje prostovoljnih denarnih darov po župniji. Odziv je bil zelo dober, okrog 90 gospodinjstev v župniji je prispevalo denarni prispevek. Zato se je ključar Marko Žust zahvalil vsem, ki skrbijo za župnijsko cerkev na Vrhu Svetih Treh Kraljev in ki so darovali za orgle.


Cerkev sv. Treh kraljev stoji na visokem hribu na obrobju polhograjskih dolomitov.

Dejal je, da so zbrali več kot 30.000 evrov, polovico vrednosti orgel. Med njimi je tudi deset botrov, ki so za orgle prispevali vsaj po tisoč evrov in so jih predstavili v šotoru po maši. Finančno pomoč so prejeli tudi iz nadškofije, občine in nekaterih posameznikov izven župnije. Spomnil je, da bodo orgle, ki so jih uspeli postaviti, igrale še dolgo potem, ko bodo vsi že v nebesih.

Po zaključku evharistične slovesnosti se je dogajanje preselilo v šotor na trgu pred cerkvijo, kjer so praznovanje nadaljevali z družabnim srečanjem za vse udeležence romarskega shoda.

Fotografije: Ivo Žajdela