Njeno delo nima urnika, klici se vrstijo brez uradnih ur. Mira Milavec, laikinja z zaobljubami, ki živi v skupnosti Marijinega dela v Ukrajini, trenutno deluje v Zakarpatju. Za vsak primer ne pove točnega imena mesta. Vojna je, nikoli se ne ve.

Pravijo, da je novim vladam treba omogočiti sto dni miru. Sredi Evrope pa imamo že sto dni vojno. Vi ste z njo dobesedno prežeti vsak dan. V zadnjih treh mesecih ste videli ogromno gorja. Vam je ta čas minil hitro ali imate občutek, da je obdobje celo daljše?

Že prvi teden vojne se je zdel kot mesec. Čas teče neznosno počasi. Novic ne utegnem brati niti jih ne želim, ker me preveč razburijo. Kdaj si rečem, da je uspeh že, da so vojaki odšli s severnega dela Ukrajine. Vemo sicer, da so zdaj na drugem koncu države. Vseeno taki dogodki dajejo vsaj majhne signale, da se nekaj pa vendarle premika.

Sprva ste bili v Kijevu, zdaj v Zakarpatju, na jugozahodu Ukrajine. Kakšno je stanje v vašem mestu trenutno?