Zaradi velikega zaupanja in osebnega odnosa, ki je pogosto značilno za odnose v pastorali in duhovnosti, in ker v takšne odnose vstopamo svobodno, je duhovna zloraba lahko podobna zlorabam v družini, piše Paul Fahey. Čeprav vključuje nekatere vidike psihološke zlorabe, kot so sramotenje, obtoževanje, nadzorovanje in ustrahovanje, pa je drugačna prav zato, ker se zgodi v duhovnem okviru.

Posledice duhovnih zlorab so lahko zelo hude, nič manj kot pri drugih zlorabah. P. Tomaž Mikuš pojasnjuje, da žrtev pogosto trpi zaradi poslabšane samopodobe, anksioznosti in osamljenosti. Žrtve lahko izgubijo vero, zaupanje v Boga, pa tudi v druge in vase. Pogosto je močno prizadeto tudi telesno in duševno zdravje. V primeru tistih, ki so bili zapeljani, da so nesvobodno stopili na pot redovništva ali duhovništva, so posledice tudi izguba poklicanosti in priložnosti, da bi si ustvarili kariero in družino. »Ko je vse to porušeno, postane življenje veliko težje,« poudarja p. Mikuš.