Na slovenski smreki v Vatikanu zažarele božične luči
Na slovenski smreki v Vatikanu zažarele božične luči
Zbrane goste sta nagovorila mariborski nadškof Alojzij Cvikl in slovenski zunanji minister Anže Logar.
V Vatikanu so danes popoldne slovesno prižgali lučke na slovenski smreki, ki v letošnjem letu krasi Trg sv. Petra. Slavnostna govornika ob prižigu lučk sta bila mariborski nadškof metropolit in podpredsednik Slovenske škofovske konference msgr. Alojzij Cvikl ter slovenski zunanji minister Anže Logar. Minister Logar je v nagovoru poudaril, da je 30 metrov visoko drevo darilo in zahvala Svetemu sedežu pri osamosvajanju Slovenije pred 30 leti.
Nadškof Cvikl je v pozdravnem nagovoru zbrane spomnil, da Slovenija letos obhaja 30. obletnico, ko se je slovenski narod na plebiscitu odločil za samostojno in neodvisno državo, zato je tudi božično drevo visoko 30 metrov:
»Še vedno živimo v času preizkušnje, negotovosti in bolečine, ki ga zaznamuje COVID 19.
Božično drevo iz Slovenije je Trg sv. Petra krasilo leta že 1996. Letošnje prihaja iz pokrajine, ki je veliko pretrpela po vojni in je zaznamovana s krvjo neštetih mučencev, a želi biti znamenje upanja, kot je smreka vedno zelena, je znamenje Božje ljubezni, ki je tudi vedno zelena in večna. Bog se sklanja k vsakemu izmed nas, ker nas ima neskončno rad in nam želi podariti čudovite darove svete noči in svoj mir. Želim, da bi to božično drevo in jaslice pod njo, tukaj na trgu sv. Petra, kazalo na to Božje sklanjanje, na dar svete noči, ki nam je ponujen. Potem bo naše življenje kljub preizkušnji, v kateri se nahajamo, napolnjeno z upanjem in vero. Ob razsvetljenem božičnem drevesu in jaslicah prosimo Gospoda, da vsak od nas postane otrok luči, ki v ospredje postavlja resnico, ljubezen in mir.«
FOTO: Jure Sojč
Svetlobe božičnega drevesa smo v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej
Minister Logar pa je v nagovoru poudaril, kako smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej, zato se je vatikanski državi zahvalil za prijazno povabilo Republiki Sloveniji k sodelovanju v projektu božičnega drevesa:
»Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra, ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.
V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik, imamo posebno občutljivost za ta vprašanja.«
FOTO: Jure Sojč
FOTO: J. P.
Marko Fink FOTO: zajem zaslona
FOTO: Jure Sojč
Delo je končano: 75 let staro in 30 metrov visoko drevo krasi 24.000 lučk (2 km!),
120 repatic in 1.800 šesterolistov. Florista Sabina Šegula in Peter Ribič sta zadovoljna
s svojim delom. FOTO: Facebook
Nadškof Cvikl je v pozdravnem nagovoru zbrane spomnil, da Slovenija letos obhaja 30. obletnico, ko se je slovenski narod na plebiscitu odločil za samostojno in neodvisno državo, zato je tudi božično drevo visoko 30 metrov:
»Še vedno živimo v času preizkušnje, negotovosti in bolečine, ki ga zaznamuje COVID 19.
Božično drevo iz Slovenije je Trg sv. Petra krasilo leta že 1996. Letošnje prihaja iz pokrajine, ki je veliko pretrpela po vojni in je zaznamovana s krvjo neštetih mučencev, a želi biti znamenje upanja, kot je smreka vedno zelena, je znamenje Božje ljubezni, ki je tudi vedno zelena in večna. Bog se sklanja k vsakemu izmed nas, ker nas ima neskončno rad in nam želi podariti čudovite darove svete noči in svoj mir. Želim, da bi to božično drevo in jaslice pod njo, tukaj na trgu sv. Petra, kazalo na to Božje sklanjanje, na dar svete noči, ki nam je ponujen. Potem bo naše življenje kljub preizkušnji, v kateri se nahajamo, napolnjeno z upanjem in vero. Ob razsvetljenem božičnem drevesu in jaslicah prosimo Gospoda, da vsak od nas postane otrok luči, ki v ospredje postavlja resnico, ljubezen in mir.«
FOTO: Jure Sojč
Svetlobe božičnega drevesa smo v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej
Minister Logar pa je v nagovoru poudaril, kako smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej, zato se je vatikanski državi zahvalil za prijazno povabilo Republiki Sloveniji k sodelovanju v projektu božičnega drevesa:
»Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra, ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.
V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik, imamo posebno občutljivost za ta vprašanja.«
Minister Logar se je zahvalil vsem, ki so poskrbeli »za tako odlično predstavitev Slovenije v Vatikanu«: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence; glasbenikom, ki so v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, »na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem«, in slovenskim pritrkovalcem. Povedal je še, da ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, v Vatikan sta pripotovali celo kranjska klobasa in potica, le da so slovenske dobrote tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjene rimskim brezdomcem. Slovensko navzočnost v Rimu v letošnjem letu zaznamuje solidarnost: medgeneracijska, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, in z vsemi, ki zaradi epidemije trpijo po vsem svetu.Slovenski zunanji minister je na koncu dejal, da je slovensko božično drevo v središču krščanstva sporočilo miru: miru in edinosti med narodi in znotraj narodov, varnosti, človeškega dostojanstva, sprave.So posebni trenutki v življenju ... pic.twitter.com/MB0HLC3m8o
— Anže Logar (@AnzeLog) December 11, 2020
FOTO: Jure Sojč
FOTO: J. P.
Marko Fink FOTO: zajem zaslona
FOTO: Jure Sojč
Delo je končano: 75 let staro in 30 metrov visoko drevo krasi 24.000 lučk (2 km!),
120 repatic in 1.800 šesterolistov. Florista Sabina Šegula in Peter Ribič sta zadovoljna
s svojim delom. FOTO: Facebook