V Vatikanu je minulo soboto dopoldan zasedala sedma generalna kongregacija škofovske sinode o Amazoniji. Poleg papeža Frančiška se je v sinodalni dvorani zbralo 175 sinodalnih očetov.

Razprave med sobotnim zasedanjem so se začele s petjem hvalnice Naši Gospe iz Aparecide, zavetnici Brazilije, katere bogoslužni spomin obhajamo 12. oktobra. Sledili so nagovori sinodalnih očetov ter nekaterih slušateljev in slušateljic.

Celostna vzgoja

Udeleženci sinode so na sedmem zasedanju med drugim obravnavali vprašanje celostne vzgoje kot sredstva vključevanja in podpore amazonskih ljudstev. Izpostavljeno je bilo, da je za trajnostni razvoj potreben za vse enak dostop do informacij, in sicer preko interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti, ki sta daleč od kulture odmetavanja in blizu kulturi srečanja. Nalogo vzgojiteljev je treba prenoviti skozi evangelizacijski vidik, da bo kos tako pomembnemu izzivu, kot je vzgoja. Udeleženci sinode so pri tem poudarili potrebo po vzgojnem dogovoru, ki upošteva okoljevarstvo in amazonsko stvarnost ter pospešuje dobro življenje, dobro sobivanje in dobro delovanje.

Potrebna je celostna vzgoja, ki znova vzpostavlja povezanost med človekom in okoljem, ki zagotavlja vzgojo posameznikov, ki so sposobni skrbeti za skupen dom, v imenu solidarnosti, skupnostne zavesti in »okoljskega državljanstva«. Po besedah sinodalnih udeležencev mora celostna ekologija postati del načina življenja v Cerkvi.

Delo, suženjstvo, trgovina z ljudmi

V ospredje je prišlo tudi vprašanje interakcije med okoljevarstvom in delom, ki ju prepogosto povezujejo tehnokratske dinamike in izkoriščanje. Nasprotno pa je treba pospeševati »teologijo stvarstva«, da bi oblikovali odnos do narave, ki ni roparski. Eden od govorov je odprl temo »brezposelnosti mladih«, kar je prva in najtežja oblika družbenega izključevanja mladih, pri čemer je bilo opozorjeno na »suženjske razmere« na podeželju in v mestih. Poudarjeno je bilo, da je treba pospeševati pravice delavcev, vzpostaviti solidarno gospodasrtvo, območno biogospodarstvo in obnovljivo energijo. Izpostavljena je bila tudi problematika trgovine z ljudmi, tesno povezana s prostitucijo, prisilnim delom in trgovino s človeškimi organi. Gre za zločine proti človeštvu, za kar je treba vzpostaviti novi moralni imperativ ter okrepiti mednarodno zakonodajno prizadevanje, da bi družbo osvobodili teh hudodelstev.

Vloga žensk

V sinodalni dvorani so v soboto znova razpravljali o vlogi žensk, ki so zelo dejavne v amazonskih skupnostih in pripravljene deliti pastoralne odgovornosti z duhovniki. To je pomembno vprašanje, ki se mu ne bi smeli površinsko izmakniti, so izpostavili sinodalni očetje. Eden od govorcev je zato predlagal, naj so ženske dejansko izenačene z dostojanstvom moških na ravni neposvečenih služb, pri čemer je izpostavil, da so mnoge ženske redovne kongregacije bile in še vedno so dejanske junakinje v Amazoniji, kar se tiče nastajanja skupnosti po različnih delih tega območja. Tudi slušatelji in slušateljice so se zaustavili ob izkušnjah posvečenega življenja v Amazoniji in delu za pospeševanje poklicev med staroselci, ki se odvija v spoštovanju posameznih istovetnosti in kot prava obogatitev duhovnosti Cerkve. Posebej je bilo izpostavljeno delo redovnic na odročnih območjih Amazonije ter mnogovrstnost njihovega delovanja. Govorci so predlagali večje priznanje in večje ovrednotenje posvečenih žensk, da ne bi več hodile »zadaj«, ampak »ob strani«, upoštevajoč cerkveno sinodalnost, ki je daleč od klerikalizma.

Vprašanje poklicev

V zvezi z vprašanjem posvečevanja poročenih mož, viri probati, so v sinodalni dvorani izpostavili vprašanje, zakaj primanjkuje poklicev in zakaj Cerkev ni sposobna prebuditi novih. Eden od govorcev je predlagal, naj bi se uvedlo »območne izkušnje začasnih služb za poročene moške«, ki bi jih priznala in potrdila območni ordinarij in cerkvena skupnost. V drugem govoru je bila predlagana ustanovitev »panamazonske ali regionalne komisije« za formacijo bodočih duhovnikov, s čimer naj bi stopili naproti gospodarskim težavam posameznih škofij in pomanjkanju vzgojiteljev. Sinodalni očetje so poudarili tudi pomembno vlogo stalnega diakonata.

Slušatelji: Ne kolonializmu

Ob sklepu sobotne kongregacije so udeležence zasedanja nagovorili še nekateri slušatelji in slušateljice. Med drugim je bila izpostavljena potreba po določitvi in zaščiti staroselskega ozemlja, da staroselcev ne bi razlaščali in jim plenili v imenu rudarskih dejavnosti ali hidroelektrarn. Zaščita zemlje pomeni zaščita življenja. Območne oblasti naj končajo z nepravičnim obravnavanjem prvotnih ljudstev, pogosto diskriminiranih, ne da bi jim priznavale njihovo lastno kulturo, običaje, vezi in izročila. Tudi mednarodna skupnost bi morala konkretneje posegati in končati zločine proti staroselcem Amazonije, kajti tega območja ne smemo obravnavati kot potrošnega blaga. Skrb za skupen dom naj ne bo predmet propagande ali dobička, ampak mora biti daleč od gospodarskega, družbenega in kulturnega »kolonializma«, ki hoče zgolj posodobiti ozemlje in območnim kulturam vsiliti tuj razvoj.



Osma generalna kongregacija: treba je spremeniti smer, da ne bi padli v prepad

V soboto popoldan je zasedala še osma generalna kongregacija z udeležbo papeža Frančiška in 166 sinodalnih očetov. Zbrani so prisluhnili prispevkom o vprašanju pastoralnih izzivov, pri tem pa poudarili, da mora biti v središču poslanstva Cerkve – ne le v Amazoniji, ampak po vsem svetu – Kristus. Ni mogoče, da bi evangelizirali sami, zato je treba oblikovati primerne skupine, ki bi mogle odgovoriti na izzive in pričevati veselje evangelizacije.

Vsi smo povezani; treba je spremeniti smer, da ne bi padli v prepad

Papež je na začetku zasedanja sinode zbrane povabil, da nenehno poslušajo, kaj jim govori Sveti Duh. To naj bi vodilo in navdihovalo tudi nujno potrebno okoljsko spreobrnjenje. Stvarstvo nam je zaupano v varstvo in Amazonija je najlepši in nujno potreben vrt planeta, žal pa pogosto tvegamo, da bi ta »raj na zemlji« spremenili v »pekel«. Treba je spremeniti smer, da ne bi padli v prepad, saj smo vsi med seboj povezani. Živeti dobro pomeni biti povezan z bližnjim in zemljo.

Staroselski prebivalci, posvečeno življenje

V nadaljevanju so udeleženci spregovorili o trpljenju staroselskih prebivalcev, katerih življenje je neodvisno. Prepoznati je treba, da Kristus že živi v ljudstvu, ki je pripravljeno za evangelizacijo. Evangelij namreč ni zgolj dediščina določene kulture. Sinodalni očetje so predlagali ustanovitev nove območne strukture, ki bi udejanjala pozitivne izkušnje, dozorele v predsinodalni fazi, in novosti, ki jih je in jih bo Sveti Duh navdihnil med sinodo. Izpostavljen je bil tudi dragocen primer posvečenega življenja, ki v Amazoniji dobiva staroselsko obličje. Redovnice in redovniki se skupaj borijo za pravice ljudstev in prepoznavajo klic, da bi s pomočjo stalne formacije vedno bolj poglabljali in vključevali staroselsko kulturo ter krščansko duhovnost in pospeševali celostno ekologijo, ki bi varovala človeka in naravo.

Celibat in duhovništvo

Tudi v soboto popoldan so bili v več prispevkih omenjeni viri probati. Poudarjeno je bilo dejstvo, da pomanjkanje duhovniških poklicev ni izključno problem Amazonije, zato ni razloga, da bi uvajali izjeme na tem področju sveta. Izrečen je bil predlog, da bi temu vprašanju posvetili posebno sinodo. Eden izmed govornikov je poudaril, da so mnoge kristjane staroselski prebivalci sprejeli prav zaradi njihovega celibata. Poleg tega današnji svet v celibatu vidi zadnji branik, ki ga je treba zrušiti pod pritiskom hedonistične in laicistične kulture, zato je treba pozorno razmisliti o njegovi vrednosti.

Ženske v Cerkvi

Med zadnjo generalno kongregacijo ob zaključku prvega tedna zasedanja škofovske sinode so udeleženci spregovorili tudi o vlogi žensk v Cerkvi, ki naj bi imele večjo pastoralno odgovornost in vlogo pri sprejemanju odločitev. Izražena je bila tudi želja, da bi začeli razločevati glede možnosti ženskega diakonata na področju Amazonije.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media