Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Na simpoziju Unesca o cerkveni kulturni dediščini

Za vas piše:
M. Š.
Objava: 13. 03. 2017 / 09:01
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:34
Ustavi predvajanje Nalaganje

Na simpoziju Unesca o cerkveni kulturni dediščini

Cerkvena kulturna dediščina je neizmerno premoženje, ki ga je treba ovrednotiti in spoštovati.

Cerkvena kulturna dediščina je neizmerno premoženje, ki je treba ovrednotiti in spoštovati, kajti ne gre za muzejske predmete, je v nagovoru poudaril msgr. Francesco Follo, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Unescu. Msgr. Follo je sodeloval na mednarodnem simpoziju, ki so ga v Vicenzi priredili pod naslovom: Poznati, ohranjati, ovrednotiti. Verska kulturna dediščina.

Razumeti kulturno dediščino Cerkve zgolj z njenega sociološkega ali ekonomskega vidika je zelo omejeno. Ne smemo pozabiti na njeno versko in pastoralno vrednost; če poudarjamo le ohranjanje dediščine kot nosilke lepote, tvegamo, da ji s tem odvzamemo verski pomen. Kot je govoril sv. Janez Pavel II., je zelo pomembna vez med vero in kulturo. Vera, ki ne postane kultura, je vera, ki ni v polnosti sprejeta, vendar se moramo pri tem izogibati »kulturalizaciji«, ki veri odvzame pomen.

Msgr. Follo je nadaljeval, da je predvsem pomembno upoštevati vitalnost cerkvene kulturne dediščine, pa ne le zato, ker je po restavratorskih navodilih prvi način ohranjanja uporaba, ampak zato, ker je ravno uporaba usmerjena v razmah verske izkušnje. Neločljiva je tudi vez med umetnostjo in bogoslužjem, ki je obenem razlog, zakaj ovrednotiti pomeni znova navezati stik »z izvorno iskrico«, preko katere je določena verska izkušnja dobila svojo obliko. Cerkev je v zgodovini vedno sprejemala in ovrednotila mnogotere izraze različnih kultur, ki so bogoslužju dali obliko in lepoto. Ravno celota vsega tega predstavlja sedanjo kulturno dediščino, ki ima velik pomen za cel svet. Zaobjema ne le cerkva ali drugih bogoslužnih prostorov, kipov in slik, temveč tudi knjižnice, arhive, muzeje, sakralno glasbo, ljudske pobožnosti, koreografije ali katoliško založništvo.

V Vatikanu denimo so del kulturne dediščine ne samo bazilika sv. Petra ali Sikstinska kapela, ampak tudi delovni prostori ali tisti, kjer se odvijajo pastoralne dejavnosti bodisi papeža ali njegovih sodelavcev. Med temi je msgr. Follo izrecno navedel knjižnico, tajne arhive, muzeje, vrtove, zvezdarno, radio in televizijski center. Kar zadeva celotno Italijo, pa je izpostavil še dejstvo, da se na njenem ozemlju po ocenah Unesca nahaja kar 50 % svetovne kulturne dediščine. Od tega 70-80 % predstavlja cerkvena kulturna dediščina, in sicer z okoli 95.000 cerkvami, 3.000č knjižnicami in 28.000 župnijskimi arhivi.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine / Reuters

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh