Materam so v porodnišnici povedali, da je njihov novorojenček umrl, niso pa ga smele videti, v roke so dobile le pomanjkljivo dokumentacijo, za pogreb pa se je "velikodušno" ponudila kar porodnišnica, da ga bo opravila. V resnici pa novorojenček ni umrl, pač pa so ga prodali v posvojitev. Ocenjujejo, da je bila to usoda okrog 20 tisoč jugoslovanskih otrok.

Preberite tudi: Ukradeni otroci: šest mam v Sloveniji išče resnico

"Nikogar ne obsojamo"

"Jaz imam doma nekoga, ki je kupljen. Z mano jé in pije. Vsa dokumentacija se je urejala naknadno," je v nagovoru v Državnem zboru povedala aktivistka, predlagateljica razprave o ukradenih otrocih Simona Šeremet Kalanj. "Prosila bi samo pomoč, nikogar ne obsojamo, ampak mislimo, da imajo mamice pravico vedeti: če so umrli, kje so pokopani, če so živi, kje so."

Simona Šeremet Kalanj je na seji, na kateri so bili tudi predstavniki različnih ministrstev, dejala: "Smrt otroka je sama po sebi boleča. Še bolj boleče pa je, da mama podvomi, ali je ta otrok res umrl ali živi z neko drugo družino. Trenutno imamo več primerov v Sloveniji, štiri v Mariboru, enega v Celju, enega v Kranju. V Novem mestu smo ga delno že rešili sami, v Velenju je v celoti rešen." 

Maribor: v vseh primerih ista ekipa zdravnikov in babic

Spregovorila je o konkretnih primerih mater, ki jim pomaga. "V vseh štirih primerih v Mariboru opažamo, da je oseba, ki je izpolnjevala bolnišnično dokumentacijo, ki je bila nato posredovana upravni enoti, bila ista. V Mariboru je bila ista ekipa zdravnikov, ista ekipa babic. Matičarji so svoje delo opravili v neskladju s takratnim zakonom, torej je krog sklenjen. Manjka samo še podatek Centra za socialno delo," je dejala. Povedala je ,da so bili na CSD za matere, ki dvomijo, da so njihovi novorojenčki zares umrli, vselej nedosegljivi, kljub prošnjam, da jim povedo, koliko otrok je bilo od leta 1971 do leta 1990, kjer datirajo primeri v Mariboru, posvojenih, in tega podatka niso izdali. "Želeli smo vedeti le številko, pa nam tega niso pokazali."

Kot je povedala, da o dveh primerih piše: "Ni dala denarja, otrok je umrl". Kasneje je na Ministrstvu za notranje zadeve izvedela, da se prvega rojstnega lista nikoli ne plača. "Po istem vzorcu so se zadeve dogajale po vseh državah bivše Jugoslavije."

Mlada ženska iz Velenja ugotovila, da je bila kupljena iz Bosne

Simona Šeremet Kalanj je povedala tudi o mladi ženski iz Velenja, ki ji je pomagala razrešiti njeno zgodbo. Kot je povedala, je ženska dvomila v svojo posvojitev. Hitro so ugotovili, da je bila kupljena za 30 tisoč nemških mark iz manjšega kraja iz Bosne. "Ker je bila kilav otrok, prezgodaj se je rodila, sicer bi bila vredna več. Vsa dokumentacija je bila urejena naknadno, tudi vpis v matično knjigo rojstev." 

Ko se je ženska pogovorila s svojo posvojiteljico, ji je ta priznala, da je to res: da jo je res kupila, ker ni mogla zanositi, in da je zanjo res plačala 30 tisoč nemških mark socialnemu delavcu, in da ji je res naredila naknadno dokumentacijo. "Že to je nedopustno. Mlada dama je kupljena v Bosni iz pravoslavne družine, danes je muslimanka. In ko je to izvedela, se ji svet sesul. Mene je vprašala: 'Simona, kdo sem jaz?'«

Celje: Rodili sta se dvojčici, domov je z mamo prišla le ena

Šeremet Kalanjeva je povedala tudi o primeru dvojčic, ki sta se rodili v Celju. Eno so iz porodnišnice odpustili z materjo, druge ni, naj bi umrla. Kot je povedala, so na dokumentaciji napisali, da je ostala na patologiji. "Živi dvojčici sem rekla, naj zaprosi za dokumentacijo, izkazalo se je, da je nimajo. Staršem pa so zaračunali pogreb, grobno mesto in urejanje groba. To dokumentacijo imam s sabo. Nakar sem jo napotila, naj gre na pokopališče in izve, kje je ta grob. Ne obstaja, nimajo podatka, da bi bil tam kdaj pokopan novorojenček." 

Vsem primerom je skupna pomanjkljiva dokumentacija, spreminjale so se emšo številke in podobno. "Zakaj dokumentacija o umrlem ne obstaja? Ker ta otrok živi v Avstraliji. Ker je bil preko ambasade narejen nov potni list. Zato ga ni, ker je bila spremenjena emšo številka," je zatrdila Šeremet Kalanjeva. 

Mamice imajo pravico vedeti, kje je njihov otrok

Na seji je povedala še o nekaj drugih primerih. Svoj nagovor pa je zaključila s pozivom, naj se dokumentacije ne skriva več, saj se s tem dvom ne zmanjša, temveč poveča. "Mamica ima pravico na pokopališču svojemu otroku prižgati svečko, mamica ima pravico vedeti, kje ta otrok je, če je živ."