Papeževo novo okrožnico Caritas in veritate ali Ljubezen v resnici prebirajo tudi na Filipinih, kjer so se v Manili nedavno sestali univerzitetni profesorji in redovniki, ki so v luči gospodarskega razvoja države spregovorili o sporočilih papeževe tretje enciklike, poroča katoliška tiskovna agencija AsiaNews. Kot je dejal docent na univerzi Adamson v Manili Bernardo Diaz, je razvoj sicer resda bistven pogoj za mir, a svet danes potrebuje predvsem delitev dobrin in solidarnost med ljudmi. Napačni princip gospodarske rasti, kakršen je v teku denimo tudi na Filipinih, lahko vodi v revščino, kriminalna dejanja, korupcijo in spopade, je opozoril pater Diaz in dodal, da v takšnem okolju papeževa okrožnica postaja temeljno sredstvo za razumevanje pravega pomena človeškega razvoja.

Sveti oče Benedikt XVI. namreč v okrožnici Caritas in veritate pravi, da mora razvoj, če želi biti pristno človeški, narediti prostor zastonjskosti in stremeti k skupnemu dobremu. Ena od papeževih ključnih trditev v omenjeni okrožnici je ta, da ljubezen v resnici človeka postavlja pred izkušnjo daru. Zastonjskost je, kot piše sveti oče, v življenju prisotna v mnogovrstnih oblikah, logika daru in zastonjskosti pa je ključ za bratstvo, v katerem rimski škof vidi prave rešitve za dramatične težave človeške družine v času globalizacije. Profesor Diaz je ob tem kot primer izpostavil fundacijo Bukas Palad ali Odprte roke, ki je povezana tudi z gibanjem fokolarov in deluje v skladu z geslom zastonj smo prejeli, zastonj dajajmo.

Profesor družbenega nauka Cerkve na univerzi svetega Tomaža v Manili Antonio Maisong pa je govoril o uporabnosti papeževe okrožnice za državo. Caritas in veritate je po njegovih besedah klic k ponovnemu ovrednotenju vloge države in njene aktivne udeleženosti pri reševanju družbenih težav. V državi, kjer je stopnja revščine več kot 15-odstotna, je papeževa spodbuda in njegova pozornost do revnih ključnega pomena, je poudaril profesor Maisong. Izrazil je še prepričanje, da bi morale oblasti na revne gledati kot na vir, ne pa kot na breme.

Papeževa tretja okrožnica z naslovom Ljubezen v resnici prinaša nove poudarke na področju ekonomsko-gospodarskih zakonitosti in se ukvarja tudi s sedanjo globalno finančno in gospodarsko krizo. Okrožnica se navezuje na široko področje dela in gospodarstva, saj v ospredje postavlja tiste vrednote, s katerimi bi morali kristjani brezpogojno graditi pravičnejšo družbo, trajnostni razvoj in medsebojno solidarnost. V središču razmišljanja okrožnice Caritas in veritate je vprašanje celostnega razvoja sodobnega človeka, v srčiki enciklike pa je dejstvo, da je ljubezen v resnici osnovna gonilna sila, ki vodi razvoj vsakega posameznika in celotnega človeštva. Le z ljubeznijo, ki jo osvetljujeta razum in vera, lahko dosegamo razvojne cilje , ki premorejo plemenitejšo in človečnejšo vrednost, trdi sveti oče. Dokument krepi cerkveno členitev in razmišljanje o socialnih temah, ki so bistvenega pomena za človeštvo našega stoletja.

Najznamenitejše okrožnice s področja družbenega nauka Cerkve, ki se ukvarjajo s pravičnostjo, mirom, delom, Bogom, družino in vsemi področji človekovega delovanja, so: Rerum novarum (1891), Quadragesimo anno (1931), Mater et Magistra (1961), Pacem in terris (1963), Populorum progressio (1967), Laborem Exercens (1981), Sollicitudo Rei Socialis (1987) ter Centesimus Annus (1991).