Janez Juhant: Osnovni motiv za pobudo je bil, da obsojeni (večinoma pokojni) duhovniki, ki nimajo svojih potomcev, z zavzetostjo sobratov in celotne Cerkve dosežejo zadoščenje. FOTO: Tatjana Splichal



Tik pred svetim tridnevjem, na večer zadnjega marčnega dne, je pobuda Vseposvojitev spletno verno občestvo povabila k skupni molitvi križevega pota in premišljevanju trpljenja, ki ga je kot posledico dogajanj med drugo svetovno vojno in neposredno po njej pretrpel slovenski narod. Eno izmed postaj križevega pota (in sicer 2. Jezus vzame križ na svoje rame, ki jo je ponazarjala fotografija križcev žrtev iz brezna pri Konfinu) je pripravil dr. Janez Juhant, prav tako sklepni blagoslov. Vanj pa je vpletel pomenljivo informacijo: prav tisti dan je prejel obvestilo, da je bil rehabilitiran drugi duhovnik izmed tistih, za katere je iz duhovniških vrst prišla pobuda za razveljavitev krivičnih povojnih sodb, naslednji dan, na veliki četrtek, pa informacijo, da je bil rehabilitiran še tretji. Sadovi peticijske zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbe slovenskim duhovnikom v času bivšega režima, ki je bila sprožena oktobra 2019 in naslovljena na državno tožilstvo, torej rojeva konkretne sadove. O njih se pogovarjamo s sopobudnikom peticije dr. Janezom Juhantom.

Zakaj ste v tesnem sodelovanju z zgodovinarko dr. Tamaro Griesser-Pečar in sociologom dr. Janezom Jerovškom pravzaprav sprožili pobudo za sodno rehabilitacijo po vojni krivično obsojenih sobratov v duhovništvu? Kaj je njen temeljni cilj?

Gre za popravo krivic in našo odgovornost, da delamo na tem. Že leta 2019 sem se zaradi neodzivnosti škofij na našo pobudo odločil, da sprožim bolj zavzeto akcijo za zbiranje podpisov po spletu in odzvalo se je 345 podpisnikov, med njimi nekaj redovnic in laikov. Potem sva z dr. Tamaro Griesser-Pečar organizirala sestanek pri nadškofu Zoretu, ki je podprl predlog, da pri SŠK uredi, da škofije zaposlijo sodelavca mag. Nika Trontlja, ki od 1. julija 2020 profesionalno raziskuje primere in pripravlja vloge za rehabilitacije. Osnovni motiv za pobudo je bil, da obsojeni (večinoma pokojni) duhovniki, ki nimajo svojih potomcev, z zavzetostjo sobratov in celotne Cerkve dosežejo zadoščenje. Škofija Maribor je že vložila kar nekaj pobud ali so jih sami duhovniki, ko so bili še živi, ali njihovi svojci.


Janez Juhant: Mislim, da imamo sobratje žrtev dolžnost, da vse naredimo za popravo teh vnebovpijočih krivic do njih. FOTO: Tatjana Splichal


Naj navedem še en konkreten primer. Zavzeti primorski čedermac Joško Kragelj je bil aretiran 30. decembra 1948. 14 mesecev je bil v bunkerju, ni menjal perila – pakete domačih so zadržali do konca zaslišanj –, ni prišel na zrak, po 53 večinoma celonočnih zasliševanjih, ko sta se menjavala dva oficirja Udbe, je bil 28. junija 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, po posredovanju nuncija Hurleyja prek Prezidija LRS pa »pomiloščen na 20 let ječe«. O zaslišanjih je Pučnikovi komisiji dejal: »Ves način je bil ponižati človeka in narediti iz njega lutko, da potem podpišeš karkoli, in vam povem, pri vsem tem bi podpisal, ne vem, tudi smrtno obsodbo, samo da nehajo s tem.« V 90. letih prejšnjega stoletja je sam vložil pobudo, a ni uspela, tako da je še s tem prizadet umrl. Mislim, da imamo sobratje žrtev dolžnost, da vse naredimo za popravo teh vnebovpijočih krivic do njih.

Kako presojate odziv iz duhovniških vrst pri podpisovanju rehabilitacijske peticije za sobrate? 345 podpisov je po eni strani precej, po drugi morda manj, kot bi pričakovali.

Sobrat, ki mi je pomagal pri elektronskem urejevanju, je dejal, da »je odziv res majhen, glede na to, da sta potrebna le dva klika in da je zadevo prejelo več kot 1000 ali še več prejemnikov obvestil (duhovnikov po vsej Sloveniji, katehistinj …)«. Razumem, da imajo številni v Cerkvi in družbi veliko »svojega« dela, naša dolžnost je, da delamo za to, da bodo polpretekle krivice popravljene, kajti to je zagotovilo, da ne bomo povzročili novih. Kdor bi torej peticijo še želel podpisati, jo najde TUKAJ.


Janez Juhant: Treba je sistematično po arhivih sodišč ali drugih arhivih zbrati podatke, pripraviti/utemeljiti vlogo glede kršenja postopkov in jih poslati na vrhovno tožilstvo, ki preuči/dopolni podatke ter utemeljeno vlogo pošlje sodišču. FOTO: Tatjana Splichal


Za koliko duhovnikov ste doslej pri državnem tožilstvu vložili pobudo, da to pri vrhovnem sodišču vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, in koliko primerov je že doživelo epilog?

Na tožilstvo smo vložili vloge za deset duhovnikov in tri redovnice. Tri vloge je pripravila dr. Tamara Griesser-Pečar, vložili smo jih skupaj z dr. Janezom Jerovškom. Šest vlog za sedem duhovnikov (za dva skupaj eno vlogo) ter še eno vlogo skupaj za tri redovnice je pripravil mag. Trontelj. Seveda smo šele na začetku poti, saj je bilo po vojni na sodišču 429 duhovnikov, od teh 339 v ječah, nekateri tudi po večkrat, štirje so bili usmrčeni, poleg njih so še zunajsodno likvidirani: vrnjeni kurati, pobiti po župnijah, npr. Oblak v Preski, Krašna in Terčelj v Sorici/Davči idr. Poleg tega pa je bilo še 1411 obsojenih na različne administrativne kazni. Dodatno je bilo še več aretiranih, a ne formalno obsojenih, npr. generalni vikar Ignacij Nadrah. Rehabilitiranih je iz Ljubljane (seznam še ni popoln) okoli 20 (vključno s tremi zadnjimi, ki smo jih mi vložili), iz Maribora okoli 35, za Koper pa nimam podatkov. Za vse, tudi za redovnice in redovnike, še zbiramo podatke, ki jih lahko zainteresirani pošljejo na moj naslov: janez.juhant@guest.arnes.si.

Kako pravzaprav teče postopek za varstvo zakonitosti: kaj je vaša naloga, kaj naloga tožilstva in kaj vrhovnega sodišča?

Vlagatelji pobude smo se v vlogah opirali na »zakonske kršitve, to je kršitev kazenskega zakona iz 372. člena ZKP in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 371. člena ZKP«. Posebej smo izpostavili »tudi kršitve 28. in 29. člena Ustave RS«. Treba je sistematično po arhivih sodišč ali drugih arhivov zbrati podatke, pripraviti/utemeljiti vlogo glede kršenja postopkov in jih poslati na vrhovno tožilstvo, ki preuči/dopolni podatke ter utemeljeno vlogo pošlje sodišču. Veliko podatkov o procesih je v knjigi Cerkev na zatožni klopi zbrala dr. Tamara Griesser-Pečar, treba pa je še kaj dopolniti. Tožilec nato zadeve preuči in vloži, senat vrhovnega sodišča sklepa. V treh prvih primerih, ki smo jih vložili za Franca Kimovca, Jožeta Ovna in Franca Cerkovnika, je senat sodbe razveljavil.
_ _ _

*Celoten pogovor si lahko preberete v tedniku Družina (16/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*