Na poti služenja in ljubezni
Na poti služenja in ljubezni
Franica Grmek se je rodila v kmečki družini na sveti večer leta 1965. Odraščala je z dvema bratoma in dvema sestrama, bila je četrti otrok v družini. Za Družino je povedala, da je morala kot otrok veliko pomagati pri kmečkih opravilih. »Starša sta bila vedno odprta za ljudi brez doma, ki so živeli z nami. Želela sta, da bi se šolali, kar v tistem obdobju za otroke iz kmečkih družin ni bilo nekaj običajnega.«
Pripoveduje, da je bil oče zelo vedoželjen in je veliko bral. »Veliko nam je pripovedoval o medvojnih in povojnih dogodkih. Nemalokrat je bil do dogodkov kritičen. To značajsko potezo kritičnosti in resnicoljubnosti sem prevzela po njem. Mame se spomnim kot pokončne, iznajdljive in potrpežljive ženske. Zelo se je veselila vsakega življenja, zlasti vnukov. Izgubila sem jo stara komaj 37 let, v svojem zelo občutljivem in napornem obdobju, ko so bili moji otroci še majhni. To je bilo obdobje, ko sem se prvič intenzivneje soočala z vprašanji minljivosti, smisla in...