Na pomoč, pravkar sem postal katoličan! Kaj pa zdaj?
Na pomoč, pravkar sem postal katoličan! Kaj pa zdaj?
Odlični nasveti, ne le za spreobrnjence!
Katoliški spletni portal Aleteia tokrat ponuja odličen seznam nasvetov katehumenu, ki sprašuje, kako naj živi svojo novo odkrito vero, kot zatrjuje avtorica prispevka, pa nasveti niso uporabni zgolj za spreobrnjence, temveč bodo gotovo prišli prav marsikateremu »prekaljenemu« verniku.
Draga Katrina,
med velikonočno vigilijo sem prejel zakrament svetega krsta. Kakšen nasvet bi dali spreobrnjencu, ki je pravkar prejel prvi zakrament in začenja novo življenje kot novorojeni katoličan?
Lep pozdrav,
Mark.
Dragi Mark,
dobrodošel doma! Pravzaprav si deliva rojstni dan. Pred desetimi leti sem bila tudi sama sprejeta v polnost katoliške Cerkve in podobno kot ti sem tudi jaz imela celo kopico vprašanj. Moje prvo vprašanje je bilo: Kaj pa zdaj?
V pomoč ti ponujam nekaj hitrih in prebrisanih trikov za dejavno življenje v novi veri.
1: Novo okrasje
Začniva z zabavnimi stvarmi. Nabavi si nekaj kipcev in papeško zastavo in z njimi okrasi okolico hiše, s čimer boš tudi sosedom, poštarju in sploh vsakemu mimoidočemu sporočil, da si postal ponosen zagovornik papeža. Če želiš stopiti še korak naprej, pred hišo postavi znamenje ali kapelico.
Znotraj hiše kot osnovno znamenje katoliškega doma velja razpelo (po možnosti po eno v vsaki sobi), ikone ter podobe tvojega zavetnika, Jezusa in Device Marije. S katoliško bogato umetniško zgodovino in podobopisjem boš zlahka našel kaj, kar bo povsem po tvojem okusu. Priporočam tudi, da si urediš domači oltarček ali Bogkov kot v vseh kotičkih hiše, kjer imaš namen moliti.
Seveda ne pozabi na svoj avto! Vsako vozilo mora biti opremljeno z rožnim vencem in s svetinjico sv. Krištofa, ki se zibljeta z vzvratnega ogledala. Figura papeža, ki maje z glavo, postavljena na armaturni plošči, ni nujna oprema, vendar je prav tako zaželjena.
Vem, da vse skupaj zveni kot rahlo norčevanje, vendar te stvari resnično lahko pripomorejo na začetku poti v novi veri, še posebej, če so vsi ti predmeti blagoslovljeni. Priporočam tudi nošenje nakita: lep križec in svetinjica tvojega zavetnika na verižici okoli vratu bosta vidni znamenji, da si postal katoličan.
2: Molitev
Pogosto svetujem novim katoličanom, naj se ne poskušajo vsega naenkrat lotiti že takoj na začetku. Izogibaj se popolni papeški pasti prehoda od pogana do puščavnika kar čez noč. Kar počasi. Nobene potrebe ni, da bi kar takoj pričel z molitvijo brevirja, devetdnevnic in da bi si že na začetku obljubil, kako se boš vsak dan udeležil svete maše. S tem samega sebe obsojaš na neuspeh, ta pa je prvi zatiralec gorečnosti med spreobrnjenci. Priporočam ti, da začneš s čim preprostim, kar si boš zlahka zapomnil, recimo z Očenašem, ki ga lahko moliš skozi ves dan, dokler se resnično ne navadiš molitve in pogovora z Jezusom.
Kolikor je mogoče, pojdi tudi v cerkev, kadar je izpostavljeno Najsvetejše. Če živiš v večjem mestu, poskusi obiskati vse župnije, tudi v bližini svojega delovnega mesta, in ugotovi, kje nudijo celodnevno češčenje. Če se boš slučajno peljal mimo, se boš lahko za nekaj trenutkov ustavil in se malce pogovoril z Jezusom. Nikoli ne nehaj moliti, predvsem pa redno moli rožni venec.
3: Študij
Zdaj, ko si tudi »uradni član kluba«, nikar ne prenehaj s preučevanjem Svetega pisma in prebiranjem katehizma. Še naprej obiskuj svetopisemsko skupino v domači župniji. Če nimaš časa, se naroči na vsakodnevna elektronska sporočila Svetopisemske družbe ali kakšnega drugega katoliškega vira. Tako boš dobival podatke o svetniku dneva, o mašnih berilih in evangeliju, lahko si tudi preneseš nekatere aplikacije na svoj mobilni telefon. Svojo vero boš ohranjal svežo, če se boš vsak dan nekaj novega naučil. Ne pozabi, ker si povsem svež član katoliške Cerkve, to ne pomeni, da vse veš. Vedno se pojavi kaj novega, kar se še lahko naučiš, kar veš zdaj, pa boš sčasoma pozabil, če ne boš nenehno osveževal spomina.
4: Naj tvoja vera ne temelji na ljudeh
Spomni se, zakaj si postal katoličan: iskal si Resnico. Ostani prepričan, da si Resnico našel v Cerkvi, ki jo je ustanovil Jezus … in ki jo upravljajo ljudje. Ki se lahko motijo. Ne izgubi poguma, če te drugi katoličani razočarajo, če duhovniki ne izpolnjujejo tvojih pričakovanj. Naj slabe izkušnje pri bogoslužju in neprimerno vodene župnije tvoje vere ne postavijo pod vprašaj. Spomni se, kdo je glavni in hodi za Njim.
5: Živi svojo vero
To je po mojem mnenju eden najtežjih delov. Včasih se občuti kot prilagajanje novi kulturi, če želimo živeti vero, v kateri nismo bili vzgojeni. Toda ne pozabi, da je Cerkev vesoljna in katolištvo je prisotno v vseh kotičkih po svetu. Če svojo vero vsak dan živiš preko molitve in prejemanja zakramentov, jo boš kmalu občutil kot nekaj povsem naravnega, kot dihanje. Spoved nam pomaga, da ostajamo odgovorni, zato jo pogosto opravljaj.
6: Ne pozabi, zakaj si postal katoličan
Ko čez kakšnih deset let tvoja vera ne bo več tako zelo sveža, se ozri nazaj v obdobje v svojem življenju, ko je tvojo glavo prvikrat oblila blagoslovljena voda. Vedno obhajaj svoj »rojstni dan« in se vsako leto udeleži velikonočne vigilije, da boš podoživel čudež prvega svetega obhajila z občestvom, ki stopa po isti poti kakor ti.
Spreobrnjenje v katoliško vero je dejanje volje, prav tako pa tudi vztrajanje v katoliški veri. Ne pozabi tega in vsak dan moli, pa v življenju ti bo lepo.
Vir: www.aleteia.org
Foto: splet / arhiv Družine
Draga Katrina,
med velikonočno vigilijo sem prejel zakrament svetega krsta. Kakšen nasvet bi dali spreobrnjencu, ki je pravkar prejel prvi zakrament in začenja novo življenje kot novorojeni katoličan?
Lep pozdrav,
Mark.
Dragi Mark,
dobrodošel doma! Pravzaprav si deliva rojstni dan. Pred desetimi leti sem bila tudi sama sprejeta v polnost katoliške Cerkve in podobno kot ti sem tudi jaz imela celo kopico vprašanj. Moje prvo vprašanje je bilo: Kaj pa zdaj?
V pomoč ti ponujam nekaj hitrih in prebrisanih trikov za dejavno življenje v novi veri.
1: Novo okrasje
Začniva z zabavnimi stvarmi. Nabavi si nekaj kipcev in papeško zastavo in z njimi okrasi okolico hiše, s čimer boš tudi sosedom, poštarju in sploh vsakemu mimoidočemu sporočil, da si postal ponosen zagovornik papeža. Če želiš stopiti še korak naprej, pred hišo postavi znamenje ali kapelico.
Znotraj hiše kot osnovno znamenje katoliškega doma velja razpelo (po možnosti po eno v vsaki sobi), ikone ter podobe tvojega zavetnika, Jezusa in Device Marije. S katoliško bogato umetniško zgodovino in podobopisjem boš zlahka našel kaj, kar bo povsem po tvojem okusu. Priporočam tudi, da si urediš domači oltarček ali Bogkov kot v vseh kotičkih hiše, kjer imaš namen moliti.
Seveda ne pozabi na svoj avto! Vsako vozilo mora biti opremljeno z rožnim vencem in s svetinjico sv. Krištofa, ki se zibljeta z vzvratnega ogledala. Figura papeža, ki maje z glavo, postavljena na armaturni plošči, ni nujna oprema, vendar je prav tako zaželjena.
Vem, da vse skupaj zveni kot rahlo norčevanje, vendar te stvari resnično lahko pripomorejo na začetku poti v novi veri, še posebej, če so vsi ti predmeti blagoslovljeni. Priporočam tudi nošenje nakita: lep križec in svetinjica tvojega zavetnika na verižici okoli vratu bosta vidni znamenji, da si postal katoličan.
2: Molitev
Pogosto svetujem novim katoličanom, naj se ne poskušajo vsega naenkrat lotiti že takoj na začetku. Izogibaj se popolni papeški pasti prehoda od pogana do puščavnika kar čez noč. Kar počasi. Nobene potrebe ni, da bi kar takoj pričel z molitvijo brevirja, devetdnevnic in da bi si že na začetku obljubil, kako se boš vsak dan udeležil svete maše. S tem samega sebe obsojaš na neuspeh, ta pa je prvi zatiralec gorečnosti med spreobrnjenci. Priporočam ti, da začneš s čim preprostim, kar si boš zlahka zapomnil, recimo z Očenašem, ki ga lahko moliš skozi ves dan, dokler se resnično ne navadiš molitve in pogovora z Jezusom.
Kolikor je mogoče, pojdi tudi v cerkev, kadar je izpostavljeno Najsvetejše. Če živiš v večjem mestu, poskusi obiskati vse župnije, tudi v bližini svojega delovnega mesta, in ugotovi, kje nudijo celodnevno češčenje. Če se boš slučajno peljal mimo, se boš lahko za nekaj trenutkov ustavil in se malce pogovoril z Jezusom. Nikoli ne nehaj moliti, predvsem pa redno moli rožni venec.
3: Študij
Zdaj, ko si tudi »uradni član kluba«, nikar ne prenehaj s preučevanjem Svetega pisma in prebiranjem katehizma. Še naprej obiskuj svetopisemsko skupino v domači župniji. Če nimaš časa, se naroči na vsakodnevna elektronska sporočila Svetopisemske družbe ali kakšnega drugega katoliškega vira. Tako boš dobival podatke o svetniku dneva, o mašnih berilih in evangeliju, lahko si tudi preneseš nekatere aplikacije na svoj mobilni telefon. Svojo vero boš ohranjal svežo, če se boš vsak dan nekaj novega naučil. Ne pozabi, ker si povsem svež član katoliške Cerkve, to ne pomeni, da vse veš. Vedno se pojavi kaj novega, kar se še lahko naučiš, kar veš zdaj, pa boš sčasoma pozabil, če ne boš nenehno osveževal spomina.
4: Naj tvoja vera ne temelji na ljudeh
Spomni se, zakaj si postal katoličan: iskal si Resnico. Ostani prepričan, da si Resnico našel v Cerkvi, ki jo je ustanovil Jezus … in ki jo upravljajo ljudje. Ki se lahko motijo. Ne izgubi poguma, če te drugi katoličani razočarajo, če duhovniki ne izpolnjujejo tvojih pričakovanj. Naj slabe izkušnje pri bogoslužju in neprimerno vodene župnije tvoje vere ne postavijo pod vprašaj. Spomni se, kdo je glavni in hodi za Njim.
5: Živi svojo vero
To je po mojem mnenju eden najtežjih delov. Včasih se občuti kot prilagajanje novi kulturi, če želimo živeti vero, v kateri nismo bili vzgojeni. Toda ne pozabi, da je Cerkev vesoljna in katolištvo je prisotno v vseh kotičkih po svetu. Če svojo vero vsak dan živiš preko molitve in prejemanja zakramentov, jo boš kmalu občutil kot nekaj povsem naravnega, kot dihanje. Spoved nam pomaga, da ostajamo odgovorni, zato jo pogosto opravljaj.
6: Ne pozabi, zakaj si postal katoličan
Ko čez kakšnih deset let tvoja vera ne bo več tako zelo sveža, se ozri nazaj v obdobje v svojem življenju, ko je tvojo glavo prvikrat oblila blagoslovljena voda. Vedno obhajaj svoj »rojstni dan« in se vsako leto udeleži velikonočne vigilije, da boš podoživel čudež prvega svetega obhajila z občestvom, ki stopa po isti poti kakor ti.
Spreobrnjenje v katoliško vero je dejanje volje, prav tako pa tudi vztrajanje v katoliški veri. Ne pozabi tega in vsak dan moli, pa v življenju ti bo lepo.
Vir: www.aleteia.org
Foto: splet / arhiv Družine