Študijski dnevi Draga so bili pomembno stičišče misli o prihodnosti Slovenije in slovenstva, demokratizaciji in osamosvojitvi še pred politično pomladjo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Razprave so namenjene refleksiji o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej.

Dragi državno odlikovanje red za zasluge

Društvu slovenskih izobražencev iz Trsta je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor leta 2015 vročil državno odlikovanje red za zasluge za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog, ki na študijskih dnevih Draga povezuje matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo.

V imenu društva je odlikovanje prevzel njegov predsednik Sergij Pahor, ki je ob vročitvi dejal: »Visoko državno odlikovanje slovenske države, ki ste nam ga izročili danes, pomeni za nas veliko čast in javno priznanje, da je bilo naše polstoletno delo koristno in potrebno za ves slovenski narod«.

Poudaril je, da so študijski dnevi Draga nastali kot priložnost za svobodno izmenjavo mnenj in kmalu za mnoge tudi skoraj simbol prostega idejnega pretakanja.

Letošnjo Drago je obiskal tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. FOTO: spletna stran predsednika RP/ Tamino Petelinšek/STA

Boris Pahor: »... neskončna zaloga energij in prasil ...«

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je letošnje 57. študijske dneve Draga 2022 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah organiziralo pod geslom letos umrlega pisatelja Borisa Pahorja, mislijo iz knjige Mesto v zalivu: »... neskončna zaloga energij in prasil, zaradi katerih je ta narodič ob Jadranu neuničljiv, žilav in bister.«

Na začetku letošnje Drage je v petek, 2. septembra, v imenu pripravljalnega odbora vse nagovoril Ivo Jevnikar.

Dejal je, da časi niso enostavni, kar nam govorijo izbrane teme letošnjega srečanja: Evropska zveza in mednarodna geopolitična šahovnica, kar v bistvu pomeni vojaški napad na Ukrajino, pretres celotne zgradbe, ki je nastala po letu 1989 v Evropi in svetu, energetsko krizo, pa še podnebne spremembe in drugo; krizne razmere in moralni izzivi za slovenske kristjane; slovenski razkol včeraj in danes.

Borut Pahor je v nagovoru izpostavil osrednje vprašanje današnjega časa. FOTO: spletna stran predsednika RP/ Tamino Petelinšek/STA

Borut Pahor: Za skupnost je potrebno skrbeti in jo negovati

Letošnjo Drago je v petek obiskal tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je v nagovoru izpostavil osrednje vprašanje današnjega časa: kako negovati, razvijati in krepiti našo narodno in državljansko skupnost, da bi se bili pripravljeni in zmožni soočiti s problemi ter priložnostmi sedanjega in prihodnjega časa.

»Potreba po naslavljanju tega vprašanja bržkone izvira iz mojega trajnega stremljenja, da bi tisto, kar nas povezuje v skupnost, vedno premagalo tisto, kar nas razdvaja in jo trže. Hočem reči, da skupnost ni samoumevna in da je potrebno zanjo skrbeti in jo negovati.«

Dejal je, da politično, nazorsko in sicer različni, kot smo, »moramo skupno zavračati vse tisto, kar vzpostavlja nevarnost razdvajanja, sovraštva in celo izločanja«.

Dragi se je zahvalil, da je »pred tistimi dramatičnimi časi in v njih nagovarjala Slovence k demokraciji, spravi in evropskemu duhu, in to počne tudi poslej«.

Govor je v priponki.

Draga, Opčine, govor Borut Pahor, 2. 9. 2022.doc

O vrednotah, ki smo jim zavezani

Razpravljavci so tudi letos govorili tako o manjšinskih kot tudi vseslovenskih, občečloveških in duhovnih družbenih izzivih.

V petek, 2. septembra 2022, je bila okrogla miza z naslovom (misel D. Karnazesa) »Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.«

Okrogla miza je bila optimistično naravnana, saj je pokazala na primere dobre prakse, na zglede okolij, kjer se rojevajo nove, uspešne pobude, kjer se zaznavajo sadovi upanja in zvestobe.

V težkih časih so si prireditelji zadali izziv, da spregovorijo o različnih uspešnih zgodbah, ki so mogoče predvsem zaradi vrednot, na podlagi katerih so se porodile.

Gostje, nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, koordinatorka Zavoda Ma.Ma iz Celovca Nadja Kramer, ravnatelj Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta Gorazd Pučnik, goriška odvetnica Martina Valentinčič in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, so govorili o vrednotah, ki smo jim zavezani, o idejah in načinih njihove uresničitve, o posameznikih, ki stremijo po boljšem, o sredinah, ki so te ideje in zamisli znale sprejeti za svoje in jih udejanjiti, ter o sintezi realizma in optimizma.

Na Dragi mladih so govorili (Maja Sedmak Cvelbar, dr. Andrej Flogie, Klemen Ban) o tem, kako družbena omrežja oblikujejo naša življenja.

V soboto je dr. Jože Možina predaval o zločinih komunistične revolucije v Sloveniji leta 1942 (levo moderator Ivo Jevnikar). FOTO: Jože Potrpin

Živo zanimanje Jožeta Možine za življenjske usode ljudi

Soboto, 3. septembra, so namenili zgodovinarju dr. Jožetu Možini, ki je govoril o slovenskem razkolu včeraj in danes.

Povezovalec pogovora Ivo Jevnikar je o predavatelju dejal, da ga je »živo zanimanje za življenjske usode ljudi, ki jih je zaznamoval čas totalitarizmov, fašističnega nasilja na Primorskem, vojne in okupacije, komunistične revolucije ter povojne represije, zanimanje torej, ki se je pokazalo v dokumentarnih filmih Zločin, ki ne zastara, Zamolčani – moč preživetja in v mnogih pogovorih s pričevalci, privedlo do tega, da je disertacijo za dosego znanstvenega doktorata iz zgodovine posvetil iskanju razlogov za razkol med Slovenci v času druge svetovne vojne, ki je imel, kot je dan prej poudaril predsednik Borut Pahor, 'strašne posledice za naše narodno telo'.«

Dr. Jože Možina je predavanje ilustriral z mnogimi zgovornimi posnetki in grafi. FOTO: posnetek zaslona

Kje so vzroki, da se delitve še poglabljajo

Na tej podlagi je nastala monumentalna knjiga Slovenski razkol. Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, ki jo je Možina izdal leta 2019 in je bila že sedemkrat ponatisnjena ter je nedavno doživela tudi izdajo v pisavi za slepe in slabovidne.

Uveljavil se je kot eden najprodornejših raziskovalcev naše polpretekle zgodovine, zato so ga prosili, da jim pomaga iskati odgovore na najpomembnejša in hkrati najzahtevnejša vprašanja slovenske polpretekle zgodovine, ki segajo tudi v današnji čas: kako in zakaj se je slovenski narod med drugo svetovno vojno razklal, kje so vzroki, da se delitve še poglabljajo, in kje so poti ter zgledi, da bomo delitve iz preteklosti presegli in zaživeli kot enoten narod.

Dr. Jože Možina je tudi s pomočjo posnetkov predstavil nepopisno zločinsko početje komunistov, ko so vojno in okupacijo zlorabili za komunistično revolucijo, za umore, s katerimi so smrtno zastrašili ljudi ter povzročili oboroženo obrambo pred tem nasiljem.

Nedeljsko mašo je daroval dr. Janez Juhant. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenski kristjan pred moralnimi izzivi kriznih razmer

V nedeljo, 4. septembra, dopoldne je mašo daroval dr. Janez Juhant. Po njej je predaval s temo Slovenski kristjan pred moralnimi izzivi kriznih razmer.

Danes gre za vrednotno krizo: več ali manj so bili in smo ljudje prepričani o temeljnih vrednotah, a problem je usposobljenost živeti iz/v vrednot/ah, tudi pri kristjanih.

Zgled so osebe, ki so brezpogojno sledile vrednotam v pokončnosti in zvestobi. Rod Dreher meni, da je vse manj razlik med življenjem krščanskih in ateističnih družin. V knjigi Ne živite od laži, ki je kritika »mehkega totalitarizma«, niza zglede p. Tomislava Kolakovića in drugih disidentov Češkoslovaške, Poljske, ki so kljubovali režimu, kot pri nas v revoluciji Lambert Ehrlich idr., da bi ohranili človeško in krščansko dostojanstvo.

V družinah in skupnostih so odločno in zavzeto branili krščanske vrednote. Kljubovati »mehkemu totalitarizmu« je danes za kristjane in demokrate ključni izziv, če nočemo živeti v laži.

V skupnost je treba vključiti tudi mrtve, ubite in izrinjene

Z mislijo češkega duhovnika in sociologa Tomaša Halika je Juhant dejal, da se je treba dotakniti ran, da smo sposobni živeti in preživeti, ker je bistvo življenja, kot pravijo budisti, trpljenje, in kristjani dodajajo, da se je treba z njim spoprijeti.

»Zato je romanje v Rog ne le za kristjane, pač pa za vsakega Slovenca, tudi za tako imenovanega 'postkomunista', temeljni pogoj osebnega in družbenega preživetja.«

Meni, da je v skupnost treba vključiti tudi mrtve, ubite in izrinjene iz osebne in družbene zavesti, kajti te rane tlijo v osebah in celotnem narodu, saj so sploh bistvene stvari v notranjosti.

»Kakšni so to ljudje, ki nočejo pokopati od komunistov pomorjenih Romov ali domobrancev na ljubljanskih Žalah? Vsak mora kot Zahej stopiti dol z drevesa svojih predsodkov in nakopičene zemeljske navlake in velikodušno odpreti srce Jezusu in vsem, ki jih je prizadel, kot je to storil Zahej.«

Predavatelj dr. Janez Juhant in povezovalec Tomaž Simčič. FOTO: Ivo Žajdela

Narod je bil komunistom stalno drugorazredno vprašanje

Spomnil je tudi, da se spominjamo osvoboditve nacističnih taborišč v tujini, ne pa komunističnih doma, pa Srebrenice, ne pa enako Kočevskega roga ali Hude jame.

Narod je bil komunistom stalno drugorazredno vprašanje, saj je bila narodna osvoboditev podrejena komunistični revoluciji in kominternovski politiki.

Dejal je, da se je laž, utrjena s terorjem, širila ter prepletala vse pore našega osebnega in družbenega tkiva.

Formalna demokracija leta 1990 je ni mogla na hitro odpraviti – še manj vseh njenih globokih in tragičnih posledic –, zato njena odprava oziroma očiščenje ostaja konkretna in neposredna življenjska naloga.

Spomnil je na hude posledice komunistične revolucije

Izgubili smo najmanj 20.000 dragocenih življenj.

Na našem ozemlju so se odvijali tragični medvojni in povojni pomori nad 100.000 ljudi, domačinov in drugih narodnosti.

Komunizem je povzročil hujšo poškodovanost od fašizma in nacizma, saj moramo pritrditi Justinu Stanovniku, da so bili odločevalci v vseh treh sistemih pokvarjeni, hudobni in tako naprej, a da je bil »boljševizem nekaj, česar pravzaprav v zgodovini še ni bilo«, in sicer v smislu primitivne brutalnosti oziroma »totalitarne poškodovanosti«, skratka nekaj doslej nepredstavljivega.

Izgubili smo narodna ozemlja (Koroško Primorsko, Istro).

Do danes se nismo sposobni soočiti s trpljenjem in smrtjo, ki ju je povzročila revolucija: npr. novinarka RTV SLO ima dva ubita duhovnika v družini, a deluje nasproti razjasnitvi preteklosti in odpiranju teh ran.

Popoldne sta bila gosta Drage predsedniški kandidat Anže Logar in publicist Branko Soban. FOTO: Ivo Žajdela

Slovence zapeljujeta okorna servilnost in koristolovstvo

Slovenska družba je zdaj pretežno potrošniško naravnana: novinar Domovine Rok Čakš je zapisal: dolgoročno je borba za RTV izgubljena. Juhant odgovarja: »Od kod ta defetizem; kakor da se temu ne bi bili sposobni upreti.«

Številni, celo odgovorni in vplivni kristjani, tudi duhovniki in škofje na odgovornih mestih in drugi državljani, se niso pripravljeni soočiti s pomorjenimi ljudmi, ki so jih med vojno ubili komunisti ...

Pokorna servilnost in koristolovstvo zapeljujeta Slovence za toleriranje ali celo sprejem postkomunistov, ker jih ti z velikimi lažmi ter krajami potrjujejo v njihovih majhnih lažeh in krajah. Bivše naveze in strah botruje izogibanje politikom, ki nastavljajo ogledalo in zahtevajo odločnost, saj številni niso pripravljeni za življenje v resnici.

Svetovni slovenski kongres (dr. Boris Pleskovič) je Dragi (Ivu Jevnikarju) podelil najvišje odlikovanje SK SSK zlatnik Slovenski tolar. FOTO: Ivo Žajdela

Številni so se navadili komodnosti življenja v zlaganosti

Dr. Janez Juhant je še dejal, da travmatiziranost preprečuje tako demokratom kot postkomunistom soočenje z resničnostjo in tako je ves narod v šahu, tako žrtve ter njihovi svojci kot rablji in njihovi svojci; poškodovanost ostaja trajna pohabljenost slovenske zavesti.

Za potrebe ohranjanja tranzicijskih privilegijev se ti problemi ustrezno instrumentalizirajo oziroma izkoriščajo za utrjevanje oblasti postkomunistov.

»Številni so se navadili komodnosti življenja v zlaganosti, ko je šlo vse enostavno, za tiste, ki so bili pokorni, in tudi v potrošniški tranziciji se promovira ohranjanje preživetja na lahko. Ta računica se ne more iziti, saj je ne more živeti večina od vrednot, žuljev ter dela manjšine in tudi splošna svetovna kriza, ne vojna v Ukrajini to potrjuje. Zato podjetni odhajajo, ljudje se odseljujejo, zato ne verjamemo vase in svojo samostojnost in vsi tonemo v vse večjo povprečnost.«

Predavanje je v priponki.

Draga, Opčine, predavanje Janez Juhant, 4. 9. 2022.doc

Marij Maver je letošnji prejemnik Peterlinove nagrade

Popoldne je Društvo slovenskih izobražencev podelilo 11. Peterlinovo nagrado, letos Mariju Mavru.

Že leta 1969 mu je Jože Peterlin zaupal vodstvo Slovenske prosvete, leto pozneje pa je postal še odgovorni urednik tržaške revije Mladika. Potem so se funkcije samo še dodajale.

V utemeljitvi so zapisali, da Marij Maver s svojim zavzetim, več kot 70 let trajajočim neprekinjenim zastonjskim delom v tržaškem zamejstvu predstavlja lik slovenskega kulturnika, ki točno odgovarja vsem pogojem za pridobitev Peterlinove nagrade.

Utemeljitev nagrade je v priponki.

Draga, Opčine, 2022 - Marij Maver - Peterlinova nagrada.doc

Leto 2022, EU na globalni geopolitični šahovnici: strategije in perspektive

Nedeljska gosta sta bila predsedniški kandidat Anže Logar in publicist Branko Soban, ki sta govorila na temo Leto 2022, EU na globalni geopolitični šahovnici: strategije in perspektive.

Po šoku s kovidom je konec februarja zaradi ruske agresije na Ukrajino Evropa doživela nov šok, ki izrisuje na geopolitični šahovnici stare celine nova ravnovesja.

Gosta sta najprej govorila o pomenu Evrope oziroma Evropske zveze.

Večino besed sta namenila ruski agresiji na Ukrajino in posledicam, ki so sledile. Oba sta spomnila, da je Putin že dolgo delal Evropo odvisno od ruskih energentov, kar je pomenilo, da so mu spregledali marsikaj.

Branko Soban je opozoril, da se evropski politiki niso zavedali, da je Putin v svojih nastopih napovedoval, kaj bo storil.

Sogovornika sta se strinjala, da se je EZ v primeru agresije na Ukrajino odzvala dobro, s sankcijami, ki bodo gotovo učinkovite.

Na Dragi mladih so govorili (Maja Sedmak Cvelbar, dr. Andrej Flogie, Klemen Ban) o tem, kako družbena omrežja oblikujejo naša življenja. FOTO: Jože Potrpin