Po cvetni nedelji 2020, ko zaradi koronaepidemije procesija ni bila dovoljena, in po strogih omejitvah v lanskem letu je vernike v začetku letošnjega aprila razveselilo obvestilo: cvetnonedeljska procesija 2022 »bo mogoča brez kakršnih koli omejitev in na tradicionalen način«. V skladu z napovedjo je tako včeraj več tisoč domačih kristjanov, znova pa tudi nekaj romarskih skupin z vsega sveta, z oljčnimi vejicami, palmovimi listi in glasnimi vzkliki »Hozana!« romalo prek Oljske gore v Jeruzalemu.

Potrebujemo drug drugega, da Cerkev ohranjamo živo in napolnjeno z Duhom.

»Potrebujemo drug drugega, da Cerkev ohranjamo živo in napolnjeno z Duhom,« je opozorila ena izmed predstavnic palestinske krščanske mladine v nagovoru cerkvenim predstavnikom, zbranim pred cerkvijo v Betfagi. Mladi morajo imeti priložnost, da se vključijo v dogajanje. Po nagovoru je latinski patriarh v Jeruzalemu, nadškof Pierbattista Pizzaballa, ob glasnem vzklikanju zbranih vernikov blagoslovil oljčne vejice in palmove liste, pa tudi vse romarje.

Po starem izročilu v Betfagi častijo kamen, s pomočjo katerega naj bi se Jezus ob vhodu v Jeruzalem povzpel na osla. Cvetnonedeljska procesija spominja na to svetopisemsko dogajanje pred Jezusovim križanjem, za romarje pa predstavlja enega vrhuncev velikega tedna v Jeruzalemu. Da je v letošnjem letu znova mogoča, je čudovito, je povedal študent iz Nemčije, ki je semestrske počitnice izkoristil za izpolnitev ene največjih želja: »enkrat v življenju iz vere poromati na Jezusov grob«.

Študent iz Nemčije je semestrske počitnice izkoristil za izpolnitev ene največjih želja: »enkrat v življenju iz vere poromati na Jezusov grob«.

»Po dolgem premoru smo znova priromali v Jeruzalem,« je ob sklepu procesije pred cerkvijo sv. Ane v jeruzalemskem starem mestnem jedru dejal patriarh Pizzaballa. Te besede so znova poskrbele za glasne vzklike, razumeti pa jih je bilo lahko na več ravneh. Za domače kristjane in romarje ni bilo dolgo le potovanje iz Palestine, Izraela, Jordanije in s Cipra ter iz preostalega sveta, neskončna se je zdela tudi razdalja, ki sta jo dve leti epidemije postavili med svete kraje in njihove obiskovalce.

Jeruzalem, »domovina vseh narodov«

»Čakali smo na vašo vrnitev in molili zanjo. In zdaj nam vaša navzočnost prinaša upanje in veselje, številnim družinam bo na obraz zarisala nasmeh,« je patriarh Pizzaballa pozdravil tuje goste, ki so se udeležili cvetnonedeljske procesije. Jeruzalem je namreč kot »domovina vseh narodov« tudi njihova domovina. Po besedah italijanskega duhovnika povorka s pisano raznolikostjo udeležencev ni le spomin na preteklost, ampak tudi izraz ljubezni do Jeruzalema ter želje po miru in edinosti.

Frančiškan je kot zaskrbljujoče označil dogodke v preteklih tednih, vključno z naraščajočim nasiljem v Sveti deželi, vojno v Ukrajini in nemiri drugod po svetu. Zbrane vernike je pozval, naj mesto, ki še vedno trpi zaradi delitev, logike lastništva in izključevanja, postane »kraj ozdravljenja za vse narode«. Množica je njegove besede pozdravila z glasnim aplavzom.

Okoli patriarha Pizzaballe se je na cvetno nedeljo za slovesno bogoslužje v baziliki Božjega groba že navsezgodaj zbralo na stotine vernikov.

V petek križev pot na Via Dolorosa

Po cerkvenih navedbah je okoli 720 kristjanov iz Gaze za veliko noč prejelo dovoljenja potovanje, ki veljajo 80 dni. O številnih omejitvah pa poročajo kristjani z okupiranega Zahodnega brega. Med drugim je vstop v Jeruzalem prepovedan skupinam iz Ramale, ali pa so prejeli dovoljenje le za en dan. z izraelskega ministrstva za turizem so sporočili, da pričakuje okoli 30.000 turistov in romarjev v velikem tednu in na predvečer judovskega praznika pashe. To ustreza približno 70 odstotkom števila obiskovalcev pred začetkom koronaepidemije spomladi 2020.

Okoli patriarha Pizzaballe se je na cvetno nedeljo za slovesno bogoslužje v baziliki Božjega groba že navsezgodaj zbralo na stotine vernikov. Na veliki četrtek sledi bogoslužje zadnje večerje z obredom umivanja nog, procesija v dvorano zadnje večerje na gori Sion in nočno bdenje v vrtu Getsemani. Na veliki petek bodo kristjani molili križev pot na Via Dolorosa z velikimi lesenimi križi v spomin na Jezusovo trpljenje, na veliko soboto pa bodo znova občestveno obhajali velikonočno vigilijo.