Na dogodku so sodelovali ugledni strokovnjaki: dr. Kevin A. Sabet, predsednik Smart Approaches to Marijuana (SAM), predsednik Foundation for Drug Policy Solutions in avtor knjige "Dimna zavesa: Kaj želi industrija marihuane skriti pred vami”, Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip, Julija Vita Glas, študentka medicinske fakultete v Ljubljani in predstavnica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, David Razboršek, direktor Zavoda Vozim in Anita Grbić, predsednica Društva UP.

Knjiga z naslovom Dimna zavesa avtorja Kevina A. Sabeta. FOTO: Katja Zver 

Razprava je potekala na visokem strokovnem nivoju, kjer so govorci ponudili poglobljene analize in ocene o različnih vidikih legalizacije konoplje. Osredotočili so se na ključna področja javnega zdravja, gospodarstva in družbene dinamike, pri čemer so razjasnili osrednje dileme, povezane z referendumom.

Matej Košir: Nihče nas ne bo prepričal, da je joint lahko zdravilo

Med obravnavanimi temami je bilo tudi vprašanje referenduma, ki se nanaša na gojenje in predelavo konoplje za medicinske namene, na kar Matej Košir odgovarja: »V tem kontekstu je ključnega pomena, da država podeli koncesije resnim podjetjem z izkušnjami in referencami na tem področju ter zagotovi enake standarde in kriterije, kot veljajo za vsa ostala zdravila. To pomeni, da se ta zdravila izdelujejo pod natančno določenimi pogoji, kot so vlaga in temperatura, s čimer zagotavljamo enak standard skozi daljše obdobje. Tako bi morala veljati enaka pravila kot za vsa ostala zdravila, ne pa v smislu samooskrbe ali samozdravljenja. Kajti joint ni zdravilo in nas nihče ne bo prepričal v nasprotno.«

Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip. FOTO: Katja Zver 

Slovenija je nad evropskim povprečjem glede rabe konoplje, zlasti med mladimi, kar vodi v povečane hospitalizacije in obravnave zaradi konoplje. Matej Košir je poudaril še, da se s takšnim ohlapnim odnosom stanje slabša, saj so strokovnjaki na tem področju storili premalo, da bi zaustavili trende ohlapnejšega odnosa do konoplje.

Strožja ureditev bi privedla v pozitivne rezultate. (Matej Košir)

Glavni problem kajenja marihuane je upad motivacije in volje do življenja

Gostja razprave je bila tudi Anita Grbić, predsednica Društva UP, ki nudi psihoterapevtsko obravnavo, svetovanje in informiranje ljudem, ki so se kadarkoli srečali s težavami povezanimi z zasvojenostjo s prepovedanimi drogami. Iz izkušenj z mladimi, ki redno uporabljajo marihuano, je opazila upad spomina, kognitivnih funkcij ter večjo prepirljivost. »Mladi pridejo k nam s težavami anksioznosti in menijo, da jim marihuana pomaga pri lajšanju teh težav. Mladostnik potem marihuano uporablja za samozdravljenje, vendar se zgodi ravno nasprotno. Ko učinek pomirjanja popusti, se anksioznost poveča, hkrati pa se povečuje tudi potreba po kajenju,« je povedala.  

Anita Grbić, predsednica Društva UP. FOTO: Katja Zver 

Največji problem, ki ga je opazila Grbićeva, pa je, da mladi, ki redno uživajo konopljo, izgubljajo voljo do življenja. Temu mnenju se je pridružil še David Razboršek, direktor Zavoda Vozim: »Marihuana vpliva na počutje, koncentracijo in spreminja percepcijo ter presojo, kar posledično povečuje možnost za prometne nesreče. Po nekaterih raziskavah celo do 25-krat več, kar pomeni, da če ti dve substanci, torej alkohol in konopljo damo na isti imenovalec, vplivata drugače, vendar obe nista primerni za vožnjo.«

David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. FOTO: Katja Zver 

Študentka medicine v imenu mladih: Želimo si vključujočo družbo 

Oglasila se je tudi predstavnica mladih, študentka medicine Julija Vita Glas in dejala: »Mladi si želimo vključujočo družbo. Legalizacija konoplje nam predstavlja veliko grožnjo. V tem trenutku veliko mladih živi duševni stiski in nima dostopa do psihoterapije, saj so velik problem čakalne vrste za dostop do kvalitetne obravnave. To privede do povečane potrebe iskanja pomoči in iskanju alternativ, zato veliko mladih konopljo zmotno dojema kot obliko samozdravljenja. Kar pa je daleč od resnice,« je dejala Julija in dodala: »Če sprejmemo zakonodajo, ki podpira uporabo konoplje, mladim sporočamo, da je uporaba konoplje sprejemljiva, celo zdravilna, kar nas lahko oddalji od ciljev, za katere si prizadeva naša generacija.«

Julija Vita Glas, študentka medicinske fakultete v Ljubljani in predstavnica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. FOTO: Katja Zver