Na južni polobli goji hmelj, v Slovenijo prišel na dopust, da bi bil birmanski boter [FOTO, VIDEO]
Na južni polobli goji hmelj, v Slovenijo prišel na dopust, da bi bil birmanski boter [FOTO, VIDEO]
Glavna želja 28-letnega Blaža, ki se v teh dneh vrača na južno poloblo, je gojiti najboljši hmelj na svetu. Ker je Nova Zelandija znana tudi po dobrih vinih, ga pobaram: 'Kozarec piva ali kozarec vina?' Blaž zelo diplomatsko odgovarja: »Kozarec piva ob dobrem hamburgerju in kozarec vina ob dobrem nedeljskem kosilu.«
Na domači kmetiji v Dobriši vasi, kjer živijo tri generacije, se ukvarjajo s hmeljarstvom, poljedelstvom, perutninarstvom in gojenjem mikrozelenjave. Ob starih starših in starših ima Blaž še sestri in brata. Član Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, ki je po izobrazbi inženir agronomije, zdaj pa je v zaključni fazi magistrskega študija agrarne ekonomike, je v začetku leta 2020 poletel na Novo Zelandijo. Le zakaj?
Od povabila do leta na južno poloblo
Leta 2019 je Slovenija gostila hmeljarski kongres, na katerem je Blaž spoznal hmeljarja z Nove Zelandije, ki ga je povabil na obisk in ogled njihovih kmetij. »Priložnost sem nemudoma zagrabil in odpotoval tja takoj naslednje leto ter se tako navdušil, da sem se odločil, da si želim nekega dne gojiti hmelj na Novi Zelandiji, kar danes tudi počnem, v zaselku Garston, na južnem delu južnega otoka, blizu mesta Queenstown.« Domači ga pri tem podpirajo, saj je bila to zanj velika priložnost, seveda pa jih tudi malce skrbi, saj je zelo daleč od doma. »Moja vizija je bila gojiti hmelj na Novi Zelandiji in se nekaj naučiti iz tega ter nabrati čim več izkušenj.«
Prva etapa njegovega bivanja na Novi Zelandiji se je sicer zaključila avgusta 2020, drugič pa se je vrnil tja pred dvema letoma in ob koncu leta 2022 prevzel vodenje nove hmeljarske kmetije. »Do dogovora je prišlo, še preden sem zapustil Slovenijo, saj sem s hmeljarji ohranil dobre stike. Sem vodja proizvodnje hmelja, skrbim za vse v povezavi z gojenjem, pridelavo in predelavo. Hmelj trenutno gojimo na 18 hektarih. Poleg hmelja so na kmetiji še ovce, ki se pasejo na 320 hektarih površin.«
Prva kmetija v regiji, ki goji hmelj
Z ovcami se na kmetiji ukvarja eden od lastnikov in niso Blaževa skrb. Pa gredo ovce in hmelj dobro skupaj? »Seveda,« jedrnato odgovori Blaž: »Ovce se lahko pasejo v hmelju poleti, tako da skupaj veliko sodelujemo in si pomagamo. Ovčjereja me zanima predvsem v povezavi s pridelavo hmelja.« Če vas zanima, na kakšen način ovce pomagajo v nasadu hmelja, prisluhnite podkastu tukaj. Hmelja na tej kmetiji do pred nekaj leti niso poznali. Gojiti so ga začeli leta 2016 in so prva kmetija v regiji, ki se je odločila za ta korak, pojasnjuje mladi hmeljar.
Razlike v pridelavi hmelja
Pogoji za gojenje hmelja so ugodni tako v Sloveniji kot na Novi Zelandiji, a imajo v Garstonu manj težav s škodljivci in boleznimi. »Bistvene razlike v pridelavi so predvsem v podnebju, tleh in vodi,« pravi Blaž, ki trenutno opravlja tudi magistrski študij iz agrarne ekonomike, tema magistrske naloge pa se nanaša na stroške pridelave hmelja. »Moja naloga je primerjava spremenljivih stroškov pridelave v Sloveniji in na Novi Zelandiji. Ugotavljam, da so določeni stroški v Sloveniji nižji, določeni pa na Novi Zelandiji, tako da je pridelava po stroških zelo podobna.«
Gojijo različne sorte hmelja
Jelenovi v Sloveniji gojijo dve sorti hmelja, na pionirski kmetiji na Novi Zelandiji, ki jo vodi Blaž, pa pet sort. »Sorte so si med sabo različne in dajejo različne okuse in vonjave, ki so zelo pomembne za izdelavo dobrega craft piva. Spravilo na Novi Zelandiji poteka od sredine marca pa do začetka aprila.« Pri spravilu pridelka potrebujejo 12 delavcev, ki so razporejeni na svoja delovna mesta, in sicer od trganja hmelja v hmeljišču do pakiranja storžkov. Z delovno silo nimajo težav, »saj imamo veliko mladih v okolici, ki potujejo in iščejo sezonska dela ter nato nadaljujejo svoje potovanje. Imamo lokalno delovno silo in tudi iz drugih držav, večino iz Evrope«.
Se bo vrnil v Slovenijo?
Ko beseda nanese na prihodnost, si Blaž pretirano ne beli glave. »Vse možnosti so odprte. Mislim, da bo čas tisti, ki bo povedal, kako se bom odločil. Trenutno ostajam na Novi Zelandiji, kjer je življenje malce drugačno, ampak mi ni nikoli dolgčas. Domotožje ni prehudo, saj je pokrajina, v kateri živim, precej podobna slovenski in lahko vedno najdem v njej določene podobnosti.«
Ob nedeljah k maši
V prostem času zelo rad kolesari, se odpravi v hribe ali na ribolov. Raziskuje predvsem kraje na južnem otoku, v katerih se sproti ustavlja in si ogleda tamkajšnje zanimivosti. Ob nedeljah hodi k maši v kake pol ure oddaljeni kraj. Za tokratni obisk Slovenije pa je imel zelo tehten razlog. Mlajši brat Jaka ga je namreč izbral za birmanskega botra. To vlogo je Blaž, ki je bil v preteklosti več kot 10 let ministrant v Župniji Petrovče, z veseljem sprejel.
Konec julija pa se vrača na začasni novi dom, kjer bo z veseljem gojil hmelj še vsaj dve leti, vmes pa čakal, da ga obišče kdo od domačih ali prijateljev ter v prostem času spil kak kozarec piva ob dobrem hamburgerju ali kozarec vina ob dobrem nedeljskem kosilu.